Predsednik Združenja kardiologov Slovenije Zlatko Fras je dejal, da ima v Sloveniji po raziskavi Nacionalnega programa primarne preventive bolezni srca in ožilja 67 odstotkov zdravih ljudi med 35. in 70. letom povišane vrednosti holesterola. Arterosklerozo, bolezen kopičenja holesterola v stenah arterij, ima po njegovih besedah med 100.000 in 120.000 Slovencev, vsako leto pa zaradi infarkta kot posledice te bolezni umre okrog 5000 ljudi.

Poudaril je, da je holesterol v delcih LDL oz. slabi holesterol močno povezan z nastankom arteroskleroze, zato morajo bolniki ta slabi holesterol čim bolj znižati. Kardiolog Borut Jug s kliničnega oddelka za žilne bolezni Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana je v ta namen priporočil redno telesno aktivnost, zdravo prehranjevanje, izogibanje stresu, tobačnim izdelkom ter po presoji zdravnika zdravljenje z zdravili.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

S poceni domačo metodo do bolj gladke kože na vratu

Staranje kože je vidno zlasti na predelu vratu, zato je zelo pomembno, da ne pozabljate na nego. Za manj ohlapno kožo lahko skrbite z rednimi pilingi.

Vrednost holesterola LDL se medicinsko zdravi s statini, ki so po Jugovih besedah kljub možnim stranskim učinkom in številnim opozorilom, ki jih bolniki lahko najdejo na spletu, varni in učinkoviti pri zniževanju holesterola, preprečevanju infarkta in možganske kapi. Opozoril je, da izdelki, ki jih bolniki lahko dobijo v prosti prodaji, kot so na primer pripravki iz rdečega kvašenega riža, niso ustrezno strokovno nadzirani, raven statinov v njih pa ni znana in se spreminja, zato si bolniki z njimi lahko močno škodujejo.

18 odstotkov ljudi drugi infarkt doživi v prvem letu po prvem infarktu, je opozoril kardiolog z UKC Ljubljana Miha Čerček. Od ostalih pa jih 20 odstotkov doživi infarkt v naslednjih treh letih, je dodal. Svojemu zdravju morajo zato posebno pozornost namenjati tudi vsi tisti, ki so infarkt že preživeli.

Psihiatrinja Dragica Resman iz Psihiatrične bolnišnice Begunje je spregovorila o soočanju bolnikov z infarktom. "Skoraj vsi doživijo strah pred smrtjo," je dejala. Opozorila je, da je strah lahko tako dejavnik, ki ljudem po infarktu pomaga spremeniti življenjski slog, hkrati pa stres lahko tudi močno poveča vse rizične dejavnike koronarnih bolezni. Poudarila je pomen podpore svojcev ob bolezni in opozorila na strah in predsodke pred zdravili, ki jih psihiatri lahko pomagajo odpraviti.