Multipla skleroza se kaže se s celo vrsto različnih simptomov, med katerimi so morda najbolj prepoznavni izrazita utrujenost brez pravega vzroka, mravljinčenje, dvojni vid ter težave s hojo in ravnotežjem. Potek bolezni je v večini primerov tak, da se izmenjujejo obdobja izrazitega poslabšanja simptomov (tako imenovani zagoni bolezni) in obdobja, ko bolezni skoraj ni opaziti. V Sloveniji z multiplo sklerozo po ocenah živi okoli tri tisoč ljudi.

Nastanek bolezni ni natančno pojasnjen

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Praznični sejmi po Evropi: vabljeni med stojnice in lučke!

Številna evropska mesta so že praznično okrašena, skupaj z lučkami, ki bodo zasijale, pa središča mest preplavijo tudi mamljivi vonji po kuhanem vinu, cimetu in pečenem kostanju.

Vzrok za pojav multiple skleroze za zdaj ni znan. Prav tako ni jasno, zakaj se bolezen tako zelo razlikuje od človeka do človeka oziroma zakaj pri posamezniku lahko celo dnevno prihaja do velikih sprememb v bolezni. Na njeno pojavnost pa naj bi vplivali tudi dejavniki iz okolja, na primer vsebnost vitamina D, okužba z različnimi virusi in še drugi dejavniki. Epidemiološke raziskave so pokazale, da je tveganje za razvoj multiple skleroze nekoliko večje, če ima bolezen sorodnik v prvem kolenu, in pri enojajčnih dvojčkih. Multipla skleroza se pogosteje pojavlja pri ženskah, te zbolevajo približno trikrat pogosteje kot moški.

Kako poteka zdravljenje

Dolgo časa sploh ni obstajalo nikakršno zdravilo. Ko pa so se pojavila, so z njimi zdravniki lahko zgolj nekoliko upočasnili napredovanje MS. Danes je zdravljenje MS razdeljeno na zdravljenje zagonov, zdravljenje simptomov, upočasnitev napredovanja bolezni in nevrorehabilitacije. Način zdravljenja, pogostnost terapij in podobno pa je odvisno od poteka bolezni. Z raziskavami je dokazano, da je treba zdravljenje oseb z MS začeti zgodaj, že ob prvem pojavu simptomov. Bolniki so lahko med zdravljenjem brez simptomov, lahko pa se ti ponovijo ali se pojavijo novi znaki. Tudi brez pojava novih simptomov zdravljenje nadaljujemo, ga ne prekinemo. Tako se namreč prepreči širjenje bolezni v živčevju in s tem nastanek novih simptomov.