Svetovni dan srca, 29. september, je opomnik vsem, da je treba bolje skrbeti za svoje srce. Letošnja kampanja z geslom Spoznaj svoje srce nas vabi, da najprej spoznamo to malo mišico v našem telesu, ki opravlja izjemno delo, čeprav smo pogosto mačehovski do nje.

Zaživimo zdravo, na mizi imejmo zdravo mediteransko prehrano in se telesno gibajmo, so na današnji novinarski konferenci Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije predlagali strokovnjaki. Zaradi srčnožilnih bolezni samo v Sloveniji umre več tisoč ljudi, je dejal predsednik društva Matija Cevc, ki je kardiolog na kliničnem oddelku za žilne bolezni v ljubljanskem univerzitetnem kliničnem centru.

Specialistka interne medicine in pnevmologije Katarina Vukelič iz Zdravstvenega doma Grosuplje je izpostavila, da so kardiometabolni dejavniki, zaradi katerih se lahko razvijejo srčno-žilne bolezni, povišan krvni tlak, maščobe v krvi in krvni sladkor, debelost in trebušna debelost.

Sladkorni bolniki so po njenih navedbah kar dva do trikrat bolj ogroženi, zato je pri njih še bolj pomembno, da se pravočasno začne nadzor nad omenjenimi dejavniki. Če jih ne nadzorujejo, je tveganje celo do petkrat večje kot pri zdravih ljudeh, je posvarila.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Blake Lively vložila tožbo zaradi domnevnega spolnega nadlegovanja

Blake Lively je vložila tožbo proti soigralcu iz filma Konča se z nama Justinu Baldoniju. V času promocije filma so se pojavljale številne govorice o težavah na snemanju.

O družinski hiperholesterolemiji, na katero se bo osredotočil svetovni dan ozaveščanja o njej, 24. september, pa je spregovoril Urh Grošelj s kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni na pediatrični kliniki v Ljubljani. Gre za najpogostejšo med dednimi presnovnimi motnjami, ki ogrožajo življenje.

Pri obravnavi otrok s to motnjo se želijo čim bolj premakniti h konceptu obravnave cele družine. Prav tako želijo v smer t. i. primordialne preventive srčno-žilnih bolezni, kar pomeni obravnavo še pred razvojem dejavnika tveganja.

Pri tem imajo po njegovem pojasnilu v mislih zgodnjo obravnavo vseh otrok bodisi z drugim posamičnim dejavnikom tveganja za poznejše srčno-žilne bolezni, denimo s sladkorno boleznijo, bodisi z neugodno sočasno kombinacijo več dejavnikov tveganja. Otrok z družinsko hiperholesterolemijo, ki jih v zadnjih letih odkrijejo letno, je približno 50. Pri vsakem ima bolezen tudi eden od staršev in pa polovica sorojencev. Neprepoznana bolezen skrajša življenje za 16 let, je dejal.

Zaradi bolezni srca in ožilja, ki so najpogostejši povzročitelj smrti na svetu, prezgodaj umre 20,7 milijona ljudi. Kar 80 odstotkov prezgodnjih smrti bi bilo mogoče preprečiti.