Vitamini so hranilne snovi, ki so za človeka sicer v zelo majhnih količinah nujno potrebne, zato strokovnjaki opozarjajo, da v prehrani ne sme priti do njihovega pomanjkanja, kar je pogosto posledica uživanja manj raznovrstne hrane. Po drugi strani pa se pri nekaterih v strahu pred boleznijo pojavlja tudi pretirano uživanje vitaminov. To je lahko povezano z nenadziranim uživanjem različnih pripravkov, obogatenih z vitamini, vendar je tudi prevelik vnos vitaminov lahko nevaren za zdravje. Telo večine vitaminov ne more proizvajati samo, zato jih moramo zaužiti z raznovrstno hrano. Z mešano, pestro prehrano dobimo dovolj nujno potrebnih vitaminov. Toda vitamini so večinoma občutljivi in se pod vplivom zraka, visoke temperature in svetlobe lahko kemijsko razgradijo. Do izgube vitaminov lahko pride pri neprimernem skladiščenju živil, neustrezni obdelavi živil, neprimerni toplotni obdelavi ali drugih napakah.

Poznamo dve vrsti vitaminov
Obstajata dve vrsti vitaminov: tisti, ki so topni v vodi, in tisti, ki so topni v maščobah. Vodotopni se veliko hitreje razpustijo v vodi in telo jih ne more skladiščiti v telesu dlje časa, saj s krvjo potujejo po telesu, nato pa se izločijo z urinom ali znojenjem. V to skupino spadata vitamina B in C, ki ju je zato treba nadomeščati vsak dan. Vitamine, topne v maščobah, pa telo lahko skladišči, dokler jih potrebuje. Shranjeni so v maščobnem tkivu in jetrih in lahko tam ostanejo tudi do šest mesecev. Med te vitamine spadajo vitamini A, D, E in K. Najboljši vir vitaminov je hrana, ki jo uživamo, pri čemer sta pomembna sadje in zelenjava.

Kdaj po nadomestila
Včasih je pomanjkanje vitaminov kljub vsemu treba nadomestiti z vitaminskimi pripravki. Največkrat gre za multivitaminske napitke; najpogosteje jih pijejo osebe, ki so pogosto pod stresom ali jemljejo kontracepcijske tablete. Katerega vitamina vam primanjkuje (če sploh), bo najbolje vedel zdravnik, zato je primerno, da se pred jemanjem vitaminov posvetujete z njim.

Za kaj potrebujemo vitamine

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Ana Klašnja: Po eni strani sem skoraj invalid, po drugi pa sem fit

Ana Klašnja ima za seboj ima bogato baletno kariero in nešteto spominov, ki se pretakajo med bliščem in bolečo realnostjo.

Vitamin A: za zaviranje procesa staranja

Vitamin A je močan antioksidant, ki ščiti celice pred delovanjem prostih radikalov; odgovoren je za oster vid, ščiti pred nočno slepoto, skrbi za zdravo kožo in lase ter zavira proces staranja kože. Poleg vsega tega vitamin A spodbuja delovanje sluznice, krepi kosti, zobe in imunski sistem ter spodbuja delovanje reproduktivnega sistema. Najdemo ga v rumenem, oranžnem in rdečem sadju ter zelenjavi, jetrih, mleku, ribah in rumenjaku.

Vitamini iz skupine B: za več energije
Vitamini iz skupine B naj bi pomagali lajšati stres, nas polnili z energijo, zdravili tesnobo in depresijo, pomagali pri izboljševanju spomina, lajšali PMS in zmanjševali tveganje za bolezni srca. Nekateri vitamini iz te skupine naj bi tudi pomagali porabljati maščobe in glukozo, jih pretvarjali v energijo in popravljali strukturo DNK-ja. Vitamin B1 (tiamin) naj bi bil odgovoren za presnovo ogljikovih hidratov, delovanje možganov, živčevja, mišic in srca, riboflavin (B2) naj bi zmanjševal migrenske glavobole, niacin (B3) povečeval raven energije in pomagal obnavljati DNK, B6 naj bi lajšal PMS, pantotenska kislina naj bi pospeševala celjenje ran in zniževala holesterol, folna kislina (B9) naj bi zniževala tveganje za bolezni srca, kap, prirojene napake in ščitila pred rakom črevesja, B12 naj bi izboljševal spomin, biotin v kombinaciji s kromom pa uravnavanje krvnega sladkorja. Največ vitaminov skupine B je v temno zeleni zelenjavi, beljakovinah živalskega izvora in polnozrnatih žitih.

Vitamin C: za krepitev imunskega sistema

Vitamin C je močan antioksidant, ki kožo, kosti in vezna tkiva ohranja zdrave. Telo ga potrebuje tudi za to, da pravilno absorbira železo in krepi imunski sistem. Najdemo ga v limonah, pomarančah, paprikah, brokoliju in paradižniku, jagodičevju, zelju in zeleni listnati zelenjavi. Kuhanje in shranjevanje teh živil vitamin uniči, zato jih vedno uživamo surove ali skuhane na vodni pari.

Vitamin D: za krepitev kosti in zob
Vitamin D naše telo tvori le ob izpostavljenosti soncu. Potrebam telesa zadostuje že deset minut sončenja na dan. Vitamin D pomaga pri absorpciji kalcija in fosforja iz črevesja ter oba elementa vgrajuje v kosti in zobe, jih tako krepi in jim pomaga pri rasti. Vsebujejo ga rumenjaki, jetra in ribe.

Vitamin E: za boljše delovanje presnove

Vitamin E je močan antioksidant, ki je bistvenega pomena za delovanje imunskega sistema in presnavljanja. Kot antioksidant proste radikale spreminja v neškodljive snovi, hkrati pa preprečuje nastanek slabega holesterola, skrbi za ustrezno delovanje živčnega in mišičnega sistema ter je nepogrešljiv za delovanje spolnih žlez. Najdemo ga v rastlinskem olju, margarini, zeleni listnati zelenjavi, oreščkih, semenih, avokadu, jajcih, brokoliju in paradižniku.

Vitamin K: za strjevanje krvi in hitrejše celjenje ran

Vitamin K pomaga tvoriti beljakovine, ki jih naše telo potrebuje za strjevanje krvi in celjenje ran. Bogat vir vitamina K so špinača, ohrovt, brokoli, vodna kreša, jogurt, mleko, organsko meso, žita in jajca.

Še več lepotnih, modnih, zdravstvenih in prehranskih nasvetov najdete v priljubljeni ženski reviji BZ (Bodi zdrava), ki jo lahko kupite tudi v prodajalnah dm po vsej Sloveniji.