Kot veste, so sol, soda bikarbona in kis odlična naravna čistila za dom, oblačila in obutev, posodo ter pohištvo. Če ta domača čistila naših babic uporabljate, lahko potrdite, da z njimi ne samo privarčujete, ampak predvsem varujete svoje zdravje in okolje. Manj kemije in odpadkov pomeni tudi manj težav z alergijami, dihanjem, kožo, zdravjem nasploh. Žal nas običajno šele podobni problemi pripravijo do tega, da začnemo razmišljati in živeti drugače.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

68-letni Pero Lovšin razkril recept za dobro staranje

Glasbenik pravi, da recept niti ni preveč kompliciran. Bi mu sledili?

Nataša Gliha, avtorica knjige Zeleno in varčno (Skrb za dom, ki prizanaša zdravju, okolju in denarnici), že kar nekaj let živi po drugačnih pravilih. Začelo se je z rojstvom otroka, ki mu je hotela nuditi res zdravo in prijetno okolje. Začela je pridelovati lastno zelenjavo (najprej malo, za sproti, zdaj pa je tega veliko in sta shramba ter klet jeseni polni), najbolj pa so jo zmotile reklame, ki so jo »prepričevale,« da določene izdelke nujno potrebuje. »Človek se zamisli,« pravi Nataša, »kako so preživele naše babice, ki vsega tega niso imele. In kmalu ugotoviš, da je veliko stvari samo marketinška potegavščina. Po drugi strani je marsikaj, kar dnevno uporabljamo v gospodinjstvu, lahko tudi škodljivo. Vse več ljudi ima težave s kožo, težko dihajo, pestijo jih take in drugačne bolezni, vzroka pa ne poznamo. Marsičemu, kar je lahko alergeno, se je mogoče izogniti. Moja mama je imela doma kis, sodo, laneno olje, bencin, pepel, mivko, glicerin, apno, da ne omenjam sonca, vetra in 'klofarja' ..., in vsi smo zrasli zdravi. Mamina kopalnica nikoli ni smrdela po kupljenih čistilih, ki te v majhnem prostoru kar zadušijo, kuhinja je bila vedno čista, perilo bleščeče belo. Ko sem razmišljala o tem, sem ugotovila, da je imela mama več potrpljenja, kot ga imamo danes mi. Želimo si takojšnje rezultate, poškropiš in obrišeš (mar ni to iz reklame?), vse, kar bi morali storiti, pa je, da damo sodi, kisu ali soli čas, da opravijo svoje delo. Prav nič slabše se ne bodo odrezali.«

Neprecenljivi ponos. Kot pravi Nataša Gliha, za uporabo naravnih čistil govori tudi vse bolj onesnaženo okolje: »V naravo spuščamo toliko strupov, da bi nas moralo biti sram. Kadar očistim kopalnico s sodo in kisom, si mislim, da mi bodo vse ribe v Savi hvaležne. Konec koncev tudi prihranek ni zanemarljiv. Družina lahko z naravnimi čistili letno prihrani 500 evrov in nič slabše ne bo živela. Prav nasprotno, bolje ji bo. Tudi ponos, ki ga občutimo, kadar nekaj naredimo prav, je nekaj vreden. Celo neprecenljiv je včasih, zato se splača potruditi. Ne živim kot puščavnik ali Pehta nekje sredi gozda ter nabiram rastlinice in koreninice, zagotovo pa živim preprosteje, kot sem pred leti.«