"Z oblikovanjem samopodobe začnemo aktivneje po tretjem letu, ko se 'psihološko' rodimo," pojasnjuje psihologinja, mag. Mia Bone. "To pomeni, da se šele po tretjem letu začnemo zavedati sebe in svojega vpliva na okolico oziroma tega, da smo ločeni od okolice in staršev (predvsem mame kot najpomembnejše osebe v prvih treh letih življenja). Seveda proces oblikovanja samopodobe najprej poteka počasneje, pogosto se ga niti ne zavedamo, ko pridemo v obdobje najstništva, pa se zdi, da se vse naše aktivnosti vrtijo okoli samopodobe: kako gledam nase in kako me vidi moja okolica?"

Na to, kako se dojemamo in sprejemamo, torej še kako vpliva okolica. Pogosto se komentarji, opazke in izkušnje globoko zasidrajo v naš sistem samovrednotenja, kar pozneje težko spremenimo. Velik vpliv na sistem dojemanja ima tudi vzgoja, saj nevede prevzamemo model vrednotenja staršev, pojasnjuje mag. Mia Bone. Obstajata namreč dva osnovna programa, kako posamezniki vrednotimo dogodke (in sebe) okoli sebe: notranja in zunanja referenca. Pri programu notranja referenca gre za to, da sebe postavljamo v središče dogajanja, mi smo tisti, ki imamo vpliv na dogodke – na primer nadrejeni nas pohvali, da smo nekaj zelo dobro naredili, in vemo, da smo ta uspeh dosegli, ker smo se dobro pripravili, ker smo trdo delali … Ko nadrejeni pohvali nekoga s programom zunanje reference, ta oseba uspeha ne pripiše sebi, temveč okoliščinam, povsem samodejno zmanjša svoj prispevek v slogu: "Vse skupaj ni bilo nič posebnega, vsak bi to zmogel."

Ali pri vas prevladuje program notranje ali zunanje reference? Pomislite na zadnji uspešno opravljeni izpit. Ste si visoko oceno zaslužili, ker: a) sem se načrtno pripravljala; b) imela sem srečo, ker mi je profesor zastavil enostavna vprašanja?

Rešitev: odgovor a kaže na program notranje reference (svojim sposobnostim in znanjem pripisujem uspeh), odgovor b pa na program zunanje reference (zunanjim okoliščinam pripisujem svoj uspeh, svojim sposobnostim in znanjem ne pripisujem skoraj nobene vrednosti). 

Torej smo lahko celo nagnjeni k temu, da vse vidimo slabše, kot je, zato tudi nenamerne opazke ali komunikacijske šume sprejemamo kot puščice, usmerjene proti nam, ki nam še znižujejo lastno vrednost. Kolikokrat se vam je že zgodilo, da ste zagnali paniko zaradi nečesa, kar vam je kdo rekel, pozneje pa se je izkazalo, da sploh ni bilo tako mišljeno?

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Ana Klašnja: Po eni strani sem skoraj invalid, po drugi pa sem fit

Ana Klašnja ima za seboj ima bogato baletno kariero in nešteto spominov, ki se pretakajo med bliščem in bolečo realnostjo.

Da bi se izognili napačnemu dojemanju sporočil o sebi, ki vam jih sporočajo drugi, jih je najbolje preveriti. Pri tem si lahko pomagate s kratkim testom, ki bo hkrati tudi dober barometer vaše lastne vrednosti. Če preverite sodbe drugih na svoj račun, boste lahko po eni strani izločili nesporazume, iz katerih ste sami naredili slona, po drugi strani pa ocenili, ali se mogoče vidite slabše, kot vas vidijo drugi, se precenjujete in se neupravičeno kujete v višave ali imate izdelano zdravo samopodobo, skladno z resničnim stanjem.

Naloga, ki jo morate opraviti, je naslednja. Na list papirja zapišite svojih pet najboljših lastnosti, nato pa dodajte še predlog, kaj menite, da bi morali spremeniti oziroma storiti, da bi bilo vaše življenje še lepše. Preglejte seznam, ki vam bo pokazal, kako se doživljate sami.

Nato pet svojih najbližjih prijateljev, sorodnikov itd. prosite, naj napišejo enak seznam o vaših sposobnostih in predlogu za izboljšave. Preglejte njihove odgovore in se zamislite, če ste izvedeli kaj novega, česar sami niti niste uvrščali med svoje 'največje bisere'. Pretehtajte omenjeno lastnost in jo morda pogosteje izpostavite in se je bolj zavedajte.

'Rezultati' pa vam bodo pokazali tudi, ali se sami podcenjujete ali precenjujete.

ČE VAS DRUGI VIDIJO BOLJE, KOT SE SAMI: Dajete se v nič, vaša samozavest je nizka in vsako opazko drugih jemljete kot kritiko, ki še zniža vašo že tako nizko mnenje o sebi. Zavedajte se, da vaše zaznavanje ni povsem usklajeno z resničnostjo in da je veliko prepuščeno vaši interpretaciji. Za izhodišče vzemite mnenja prijateljev in ozavestite, da niso le prijazni, ampak resnično tako menijo o vas. Raziščite, koliko sami doživljate posamezno lastnost s seznama. Se je zavedate pri sebi? Se lahko pohvalite, ko bo prihodnjič prišla na plan? Načrtno se odločite opažati svoje dobre lastnosti in dejanja in se pohvalite zanje. Čez štirinajst dni ponovno napišite seznam lastnosti in ugotovite, ali se je kaj spremenil. Nadaljujte s hvalo na svoj račun, ki naj postane redna praksa.

ČE SE SAMI VIDITE BOLJE KOT VAS DRUGI: Pustimo ob strani možnost, da nimate pravih prijateljev, recimo, da vas imajo radi in so bili iskreni. Rezultati tako kažejo, da se ne zavedate svojih pomanjkljivosti in se kujete v zvezde. Menite, da ste popolni, najlepši in najpametnejši, in če se svet ne strinja s tem, je pač napaka v svetu, ne v vas. Res je, da vas taka drža lahko žene naprej prek vseh ovir, toda ko vas nekaj dokončno ustavi, se tudi teže spopadete s situacijo ali pa igrate žrtev nesrečnih zunanjih okoliščin. Morda je zdaj čas, da se zazrete vase in spoznate, da niste popolni. Uporabite izhodišča prijateljev za temelje, na katerih boste zgradili realno samopodobo. Če se boste namreč zavedali svojih pomanjkljivosti, jih boste lahko odpravili. Poskušajte v prihodnje vedno, ko naletite na oviro ali upor, ki ju želite samodejno označiti z 'drugi so krivi', presoditi z drugega zornega kota. Poiščite in sprejmite svojo odgovornost in omejitve. Spustite se na tla in gradite s tistim, kar imate na voljo, namesto gradov v oblakih. Naučite se pogledati situacijo z vseh zornih kotov, in to počnite redno.

ČE SE SAMI VIDITE ENAKO KOT VAS DRUGI: Odlično skrbite zase in za svoje zdrave duševne temelje. Če iz okolice dobite kritiko, jo znate ovrednotiti, sprejeti ali zavrniti, če ne temelji na pravih temeljih. Ne pustite, da se vas dotakne vsaka pripomba, a hkrati upoštevate mnenja drugih. Niste vzvišeni in polni sebe, niti se ne dajete v nič, imate zdravo mero samozaupanja. Rezultate vzemite kot izhodišče in uporabne informacije, ki lahko še izboljšajo vaše vedenje in samopodobo.

Mag. Mia Bone svetuje: "Bodite pozorni na pohvale, ki jih prejmete. Ko boste naslednjič prejeli pohvalo, ne zamahnite z roko, češ da si je ne zaslužite – izognite se iskanju razlogov, da niste nič posebnega. Sploh v slovenski kulturi je opazen mehanizem, da pohvalo samodejno zmanjšujemo. Ko boste prihodnjič prejeli pohvalo, poiščite razloge in dokaze za to, da ste jo dobili povsem upravičeno."