No, stari vic – kar povejte mu – nima prav. Pred kratkim so objavili rezultate raziskave, ki kažejo, da blondinke ne le da niso najbolj neumne, menda so celo pametnejše od rjavolask, rdečelask in črnolask. Pri blondinkah je celo bolj verjetno, da so naravnost genialne. Itak. Kot reformirana blondinka – svetlolaska, ki ji je z leti sijaj malce potemnel – se ne bi mogla bolj strinjati.

Biti blondinka je lepo – saj poznate tisti rek, da se svetlolaske več zabavajo –, a tudi težko: stereotip o butastih blondinkah je zanje potencialno škodljiv, saj delodajalci za vodilna in torej bolje plačana mesta iščejo inteligentne ljudi in imajo do blondink predsodke, pravi Jay L. Zagorsky z Državne univerze v Ohiu, ki je objavil razpravo z naslovom So blondinke res butaste. Na koncu si je tudi sam odgovoril: ne, blondinke imajo višji povprečni IQ kot ženske z drugačno barvo las, pogosteje se uvrstijo med genije in manj pogosto med najmanj inteligentne. Stereotip o butasti blondinki je zgolj mit, sklepa Zagorsky.

Ha! (Vam nisem tega že ves čas govorila?)

Ustavite butlje, testirajte jih!

Gospod Zagorsky sam ni delal nobene raziskave, sposodil si je eno, ki jo delajo že od leta 1979 in še vedno poteka, imenuje se National Longitudinal Survey of Youth (na kratko NLSY79). Raziskava ameriške vlade redno spremlja naključno izbrano skupino ljudi, ki so bili leta 1979 stari med 14 in 22 let ("mladi baby boomerji" jim pravijo), in raziskuje povezavo med šolanjem, izobrazbo, življenjskimi izkušnjami in trgom dela. NLSY79 se sicer nič, niti malo ne ukvarja z blondinkami, vendar pa so vse sodelujoče leta 1985 vprašali – in tega se je oprijel Zagorsky –, kakšna je njihova naravna barva las. Za izvirno raziskavo je namreč pomembno, da vsakič odgovarja ista oseba, ne pa na primer njihovi bratje ali sestre, tisto o barvi las je bilo tako rekoč varnostno vprašanje za preverjanje identitete. Večina udeležencev raziskave (94 odstotkov) je leta 1980 (rahlo motivirana s 50 dolarji) opravila tudi inteligenčni test. Test AFQT (Armed Forces Qualification Test) je prispevala ameriška vojska, ki je razvijala inteligenčni test za svoje rekrute (zato, so rekli, da ne bi po nesreči skombinirali butljev in nevarnega orožja, čeprav so seveda poznejše vojne in drugi dogodki pokazali, da butljev z orožjem ni ustavil še noben inteligenčni test).

Zagorsky je potem za potrebe svoje raziskave skombiniral podatke o barvi las in inteligenčnem količniku, izločil je udeležence afroameriškega rodu in hispanike, ostal mu je torej nepomemben delež Azijcev in veliko belcev, skupaj 10.878 ljudi. In potem se je lotil računanja.

Lepi bolje igrajo golf 

Da raziskava o inteligenci blondink ni strašansko nujna stvar? Ni res, pravi Zagorsky v uvodu. "Diskriminacija na osnovi videza je v današnjem svetu realnost," pravi in navaja raziskavo Daniela Hamermesha in sodelavcev, ki so ugotovili, da se lepota splača. Dobesedno: privlačni ljudje imajo višjo plačo in lažji dostop do kreditov, uspešnejši so v politiki, pri prodaji nepremičnin (in, presenetljivo, med poklicnimi igralci golfa), bolje ocenjeni v šoli. In, tega ne gre pozabiti, lepi so uspešnejši pri prostituciji.
Da so se grdo spravili na bjonde, pokaže celo hiter pogled na ponudbo spletne knjigarne Amazon, pravi Zagorsky: 25 knjig s šalami na prodajnem seznamu ima v naslovu blondinke, samo dve imata rjavolaske in ena sama rdečelaske (s črnolaskami se pa, sklepamo, sploh ne gre hecati?). Raziskava, ko so isti ženski nadeli lasulje različnih barv, tudi kaže, da plavolase natakarice od moških dobivajo višje napitnine kot njihove drugobarvne sestre.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Kako bo talentka Kira skočila iz nevidnega oklepa treme?

Kirina največja ovira je trema, ki je tako velika zlasti zaradi odgovornosti, ki jo čuti. Kakšne stiske doživlja in kako si bo pomagala?

"Ta raziskava sprašuje in odgovarja, ali so blondinke res butaste. To vprašanje je pomembno, ker je inteligenca lastnost, ki jo pri najemanju uslužbencev zahtevajo mnoga podjetja," uvod zaključi Zagorsky. "Če so plavolase ženske napačno dojete kot manj inteligentne od žensk z drugo barvo las, jih lahko razporedijo na slabše plačana in umsko manj zahtevna dela, kot so jih sposobne opravljati. Presenetljivi odgovor te raziskave je, da so med belimi ženskami iz mlade baby boomer generacije tiste, ki pravijo, da imajo svetle lase, v resnici rahlo pametnejše od tistih z rjavimi, črnimi ali rdečimi lasmi."

Ena beseda: ha!

Vici o blondincih torej držijo 

Imamo pa slabo novico za blondince: ti so se po inteligenci uvrstili šele na drugo mesto (za rjavolasci). Rdečelasci in črnolasci pa so na tretjem in četrtem mestu, enako kot rdečelaske in črnolaske.

Zagorsky je pri številkah opazil tudi neskladje: čeprav barva las ni odvisna od spola in bi torej moral biti med plavolaso populacijo enak odstotek moških in žensk, je v raziskavi dobre tri odstotke več blondink kot blondincev. Pri črnolasih je pa sploh popoln kaos, naravno črne lase sta priznala samo 2,5 odstotka žensk in kar šest odstotkov moških. Zato avtor sklepa, da "okrog 3,5 odstotka žensk ni ubogalo navodil in so navedle svojo trenutno barvo las, ne pa svoje naravne barve". Ampak tudi če je nekaj zmešanih babnic samo napol sledilo navodilom, vsekakor drži, da je diskriminacija blondink neupravičena, sklene Zagorsky. "Mislim, da se ne da z gotovostjo trditi, da so blondinke pametnejše od drugih, vsekakor pa lahko trdimo, da niso prav nič bolj butaste."

Ha?

Samo ena črka 

Do podobnih izsledkov so prišle že tudi druge raziskave po drugih poteh, na primer tista na univerzi Stanford, kjer so raziskovali gene in odkrili tistega, ki je kriv za svetle lase. Na 12. kromosomu se zamenja samo ena črka, A postane G, in pufff! že imamo blondinca. Toda ta sprememba prizadene samo lasni mešiček in prav nič drugega, drugih celic, na primer možganskih, pa ne. In je torej blondinstvo, so rekli, "only skin deep", sega torej tik pod kožo in nič dlje. Ne vpliva na barvo oči. Ne vpliva na barvo kože. In definitivno ne vpliva na inteligenco.

Blond trenutki 

Blondinke s(m)o že dolgo na slabem glasu: o imenu najlepše in najbolj seksi barve las na svetu se sicer ne morejo povsem zediniti, ali prihaja morda iz srednjeveške latinščine, kjer je "blundus" popačenka latinskega "flavus" in pomeni rumen. Ali morda iz starofrankovskega "blund", sivolas. Ali pa kaj čisto tretjega. Kakorkoli, v 18. stoletju smo dobili "prvo uradno zabeleženo butasto blondinko", kot je nekdo rekel – francoska kurtizana Rosalie Duthé je imela navado, da je delala dolge premolke, preden je odgovorila na vprašanje, pa so iz tega sklepali, da je butasta. Da je blondinka, je bilo pa očitno. O njej so napisali tudi satirično enodejanko Les curiosités de la foire. "Pariz se je režal več tednov," so poročali. In potem je šlo samo še navzdol.

Hollywood tudi ni nič pomagal, proizvedli so vrsto blondink – Mae West, Jayne Mansfield, Jean Harlow, Marilyn Monroe, Goldie Hawn –, ki so zaslovele z vlogami lepih trap. Zasebno vsekakor niso bile butaste. Nekatere niso bile niti blondinke, na primer Marilyn je bila v resnici rjavolaska. Posebna kategorija so bile "hitchcockovske blondinke", Grace Kelly, Kim Novak, Tippi Hedren – ki so v Hitchcockovih filmih igrale usodne lepotice, nič butaste, a zelozelozelo hladne. Občasno duševno motene (Kim Novak v Vrtoglavici, Tippi Hedren v Marnie), hvala vam za to. Da so blondinke kot "nedotaknjen sneg, v katerem se kažejo krvave stopinje", je rekel Hitch. In smo morali čakati vse do Reese Witherspoon in Blondinke s Harvarda (2001, torej do novega tisočletja), da je Hollywood priznal, da med "blond" in "neumnost" ni enačaja.

Vmes je bilo pa še dovolj časa, da so se v pogovornem jeziku razvile fraze, kot je CCB (cookie cutter blonde, tipična blondinka) in blond trenutek (ko sicer čisto pametna ženska naredi neumnost in to opraviči z "imela sem blond trenutek").

Šale o blondinkah so v bistvu predelane verzije šal o najrazličnejših "drugačnih", ki krožijo že stoletja – kdaj ste nazadnje slišali zares nov vic o blondinkah? – samo tarča se je spremenila. Obstajajo sicer tudi šale o blondincih, ampak nekoč so izračunali, da se na spletu 63 odstotkov blondinskih šal norčuje izključno iz žensk. Raziskave so pokazale, da se ob teh šalah moški bolj zabavajo kot ženske. Hej, tudi dedcem je treba odpustiti kakšen blond trenutek.

Hvala bogu, da sem blond 

Svetlolasci sestavljajo klub z veliko uglednimi člani – grška boginja Atena na primer je bila opisana kot "zlatolasa", blond so bili tudi Hera, Afrodita in Apolon. Pa Menelaj, slavni špartanski kralj, je bil tudi plavolasec, pa Homerjev Odisej tudi, številni junaki Iliade prav tako. In potem tudi ni presenetljivo, da so blond val zajezdili še rimski bogovi in polbogovi, med njimi Avrora, boginja jutranje zarje, pa bi torej lahko rekli, da je tudi Zarja blond, čeprav se zelo trudimo, da ne bi imeli blond trenutkov.

Stari Rimljani so bili glede barve las rahlo neodločni, najprej so se blondinci barvali v črno – svetlo barvo las so povezovali s prostitutkami –, pozneje so se pa temnolasci začeli svetliti. Ker barv za lase takrat še niso izumili (vodikov peroksid pa so začeli uporabljati šele po letu 1860), so se zatekali k domačim pripravkom in včasih ostali brez las. A se Rimljanke niso vdale, so pač nosile lasulje, narejene iz las svetlolasih suženj. Biblijsko Evo so v srednjeveških cerkvah dosledno slikali kot svetlolasko, iz česar bi se dalo sklepati, da so zapeljivke blond.

Pod vplivom Richarda Wagnerja je Elizabeth Nietzsche, sestra slovitega filozofa, sklenila zasnovati raso plavolasih superljudi, nabrala je za celo ladjo modrookih blondincev in jih poslala v Paragvaj. Njihova vas še vedno obstaja.

V sodobni literaturi in filmih blondinke veljajo za privlačnejše od drugih žensk, ampak to se lahko tudi hitro obrne, kar dokazuje anekdota o Aniti Loos, avtorici slovitega romana Moški imajo raje plavolaske (Gentlemen Prefer Blondes, 1925), po katerem je leta 1953 nastal istoimenski film z Marilyn Monroe. Nekaj desetletij pozneje so Anito Loos vprašali, kako bi dala naslov posodobljeni verziji svojega romana. "Moški imajo raje moške," je rekla.

Najmlajša barva las 

Genska mutacija, ki je ustvarila blondince, naj bi se zgodila pred 11.000 leti. Blondinci, domnevajo, so nastali v hladni Skandinaviji, kjer je manj sonca. V svetlo kožo sončni žarki lažje prodrejo in sprožijo nastajanje vitamina D, ki preprečuje rahitis. Zakaj imajo potemtakem Inuiti temno kožo in niso rahitični? To pojasnjujejo z njihovo prehrano, ki vsebuje več morske hrane, bogate z vitaminom D.

Nekateri antropologi pa podpirajo drugačno teorijo o prodoru svetlolascev: skrivnost njihovega uspeha, pravijo, je spolna selekcija – moški si za partnerice raje izbirajo modrooke plavolaske, ki se jim zdijo mlajše (saj plavi lasje z leti potemnijo), privlačnejše in plodnejše. Tudi Darwin je verjel v teorijo o spolni selekciji, vendar ni našel dovolj dokazov, ki bi jo podprli.

Novejša spoznanja podpirajo teorijo, da so se svetli lasje neodvisno razvili več kot enkrat. Naravni plavolasci niso doma samo v Evropi, najdete jih na vseh celinah, tudi v Afriki (posebej med Berberi) in v Avstraliji pri Aboriginih.

Plavolasa infiltracija 

Okrog dvajset odstotkov žensk se rodi s svetlimi lasmi, vendar jih večina z leti potemni, zato sta med odraslimi ženskami samo še okrog dva odstotka plavolask. Tega ne bi nikoli uganili, saj se ozrete okrog sebe, boste opazili, da ste obkroženi s plavolaskami – kar vsaka tretja odrasla belka se barva v enega od tridesetih svetlih odtenkov. Plavolaske imajo več las kot druge ženske, saj so svetlejši lasje tanjši od temnih, pa jih je zato na glavi več – povprečna plavolaska ima 140.000 las (kar preštejte!), povprečna temnolaska pa ubogih 108.000. Plave brade rastejo hitreje od temnih in imajo tudi več dlak.

Raziskave ugotavljajo, da imajo moški sicer res raje plavolaske, poročajo se pa najraje z rjavolaskami, ki naj bi bile zanesljivejše. In čeprav zdaj vemo, da blondinke niso bolj butaste, je tudi znanstveno dokazano, da slabo vplivajo na moške: francoskim moškim so nekoč kazali fotografije plavolask in fotografije rjavolask, vsakič so morali potem rešiti test splošnega znanja. Po tem, ko so gledali plavolaske, so se na testu slabše odrezali.

Ostajamo z vami 

Svetovna zdravstvena organizacija je pred leti objavila, da bodo naravni blondinci do leta 2202 povsem izumrli. Brez panike, pokazalo se je, da je bila to napaka.