Z zamudo, a od srca: srečen dan orgazma! Kajti kot je ugotovila že Mae West, ki je dočakala visoko starost in je torej očitno imela prav, orgazem na dan prežene zdravnika stran. 

Popolnoma zbegani znanstveniki se že dolgo ukvarjajo z vprašanjem, čemu služi ženski orgazem. Ima kakšen namen ali je zgolj nekaj takega kot prsne bradavičke pri moških, povsem nekoristen? Moški za prenos sperme potrebuje orgazem, pri ženski pa za oploditev ta ni nujen – kaj sta torej namen in smisel orgazma pri ženski?

Zdaj sta na to vprašanje – morda – odgovorila dva v ZDA uvožena znanstvenika, Avstrijec Günter Wagner, ki dela na univerzi Yale, in Mihaela Pavličev, Slovenka iz Otroške bolnišnice v Cinncinatiju.

Teorija, ki sta jo postavila v pravkar objavljenem delu The Evolutionary Origin of Female Orgasm (Evolucijski izvor ženskega orgazma), pravi, da je orgazem ostanek iz preteklosti, ki je bil nekoč potreben za spočetje, potem pa ga je povozila evolucija in je morda – ali pa tudi ne – dobil druge delovne naloge.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Simpatična Dalmatinka presenetila z novo podobo

Hrvaška pevka Domenica je javnost tokrat razveselila s čutno balado, za katero številni že pravijo, da je njena najboljša pesem v samostojni karieri.

»Dokler ženske niso same začele pisati knjig, smo poznale le eno plat zgodbe. … Do svojega enaindvajsetega leta sem svoje orgazme primerjala z orgazmi lady Chatterley in se spraševala, kaj je narobe z mano. Sem kdaj pomislila, da je bila lady Chatterley pravzaprav moški? Da je bila v resnici D. H. Lawrence?«
Erica Jong, Strah pred letenjem

Misterij organizma

Wagner in Pavličeva sta se poglobila v anatomijo in obnašanje drugih placentalnih sesalcev (pri katerih se zarodek razvija v maternici in se snovi med materjo in zarodkom izmenjujejo skozi posteljico). Obstajata več vrst ovulacije, ugotavljata, pri nekaterih sesalcih (mačkah, kamelah in zajcih na primer) se jajčece sprosti šele med seksom, pri drugih (na primer pri ljudeh in primatih) pa je ovulacija spontana in neodvisna od seksa.

Prva vrsta ovulacije je starejša, druga, spontana ovulacija, pa naj bi se razvila pred približno 75 milijoni let pri skupnem predniku glodavcev in primatov. In to kaže, menita avtorja, da ima ženski orgazem korenine v mehanizmu za sprostitev jajčec med seksom. Ta je sicer z razvojem spontane ovulacije izgubil svojo prvotno vlogo, mogoče pa je, da je dobil kakšno drugo: »Veliko je razprav o tem, ali ima še kakšno funkcijo, na primer povezovalno in podobno – zato ne moreva izključiti možnosti, da je dobil kakšno drugo funkcijo, potem ko je izgubil svojo nalogo pri reprodukciji,« meni Pavličeva.

Tole bi že lahko bila ena od dodatnih nalog, ki si jih je naprtil orgazem: lajšanje bolečine. Pač, orgazem lahko olajša različne vrste bolečin, so ugotovili, od artritisa do bolečin po operaciji – tisti izgovor »ne morem, me glava boli« tako precej izgubi vrednost – kar pripisujejo izločanju hormona oksitocina med orgazmom. Slaba stran te bolečinske terapije je ta, da učinek ne traja dolgo, le kakšnih od osem do deset minut. Orgazem osrečuje, orgazem pomaga zaspati, orgazem povečuje bližino med partnerjema. Orgazmi, potrjuje ena študija za drugo, so dobri za vas – ne glede na to, po kakšni poti pridete do njih.

Orgazem, ogrožena vrsta?
Ne bomo niti poskusili razložiti, zakaj – ali v prevodu, ne vemo – vendar raziskave kažejo, da imajo milenijci, torej mladi, rojeni okrog preloma tisočletja, manj orgazmov kot predhodna generacija. Pač za 12 odstotkov manj orgazmov kot baby boomerji.
In tudi za to ne poznamo vzroka, a menda največ orgazmov doživijo samske rdečelaske, tesno za petami so jim blondinke.
Kadilci trave imajo več orgazmov in boljše možnosti – za 109 odstotkov boljše možnosti – za multipli orgazem.
Še ena povsem nepojasnjena statistika: računalničarji doživijo več orgazmov kakor ljudje v drugih poklicih.
Tole je pa sploh nerazložljivo: ljudje, ki se strastno zanimajo za politiko ali so celo politično aktivni, doživijo več multiplih orgazmov in več orgazmov na splošno kot apolitični. Podoba slovenskega parlamenta in vlade, kombinirana s to informacijo, ni slika, ki bi si jo človek želel imeti v glavi.

Potepuški ščegetavček

Še en dokaz za svojo teorijo navajata avtorja, to je položaj ščegetavčka pri različnih sesalcih: tisti, ki so za ovulacijo odvisni od stimulacije, ki ji sledi naval hormonov, ki povzročijo sprostitev jajčeca, imajo klitoris v notranjosti (ali vsaj v bližini) ženskega kopulacijskega kanala, kar olajšuje stimulacijo med seksom. Oni drugi, tisti s spontano ovulacijo, torej tudi ljudje, pa imajo klitoris bolj oddaljen. Tole je približen prevod iz znanstveniščine: ščegetavček, ki je bil pri človeških prednikih v nožnici, je spokal kovčke in se počasi selil stran, dokler ni pristal tam, kjer je zdaj.

In tole je posledica: veliko žensk zaradi tega med seksom ne pride do orgazma. Približno tretjina, kažejo raziskave, jih orgazem redno doživi med seksom, tretjina ga lahko doživi med seksom, vendar potrebujejo dodatno stimulacijo, zadnja tretjina pa ga nikoli ne doživi med seksom, se pa do njega lahko prikopljejo pa drugi poti, z oralno in ročno stimulacijo.

Novi pogled

Znanstvenika sta se zakopala v stare znanstvene publikacije, v katerih sta iskala podatke o seksualnih navadah najrazličnejših živalskih vrst. Mihaela Pavličev pravi, da sta svojo teorijo pripravljala »kakšnega pol leta. Seveda je to težko omejiti, ker se ves čas učimo, ampak od ideje je verjetno kakšnega pol leta. Precej časa je bilo predvsem treba iskati vse vire, ker je študija v bistvu teoretična, vse eksperimentalno znanje o vrstah prihaja iz literature. Najino delo je bilo v glavnem povezovanje informacij in idej.«

Za merjenje odziva strokovne javnosti je še prezgodaj, pravi, a »za zdaj sva imela zelo pozitiven odziv tako od recenzentov članka kot od drugih strokovnjakov in kolegov, evolucionarnih in reprodukcijskih biologov. Seveda so tudi kritiki, ki opozarjajo na nekatere pomanjkljivosti – in prav je tako! Najin cilj je bil bolj kot odgovoriti na vsa mogoča podrobna vprašanja (za to nama manjka kar nekaj ekspertiz) predstaviti nov pogled na ženski orgazem iz evolucijske perspektive. To omogoča podrobnejše raziskave in te so nedvomno potrebne. Če nama to uspe, bova več kot zadovoljna.«

Zahtevam orgazem!
Saj je bilo samo vprašanje časa. In zdaj je tu, zahteva po enakopravnem orgazmiranju (»orgasm equality«) moških in žensk, med njimi namreč obstaja »orgazmični razkorak«. Vidite, moški imajo pri orgazmu kar nekaj prednosti – neka raziskava je ugotovila, da dosežejo vrhunec v 85 odstotkih primerov, kar 75 odstotkov vprašanih pa je trdilo, da vedno dosežejo orgazem. Tole je pa svetlejša stran ženskega orgazma: medtem ko moški traja le 3–10 sekund, se ženska naslaja tudi po 20 sekund in več.
In medtem ko 85 odstotkov moških meni, da so njihove partnerke pri zadnjem spolnem odnosu doživele orgazem, je to v resnici potrdilo le 64 odstotkov žensk. Vse pa kaže, da je pogostnost orgazma odvisna tudi od partnerjevega spola, lezbijke namreč dosežejo približno 75 odstotkov orgazmov. Lezbijke tudi bolj pogosto doživijo orgazem med spolnim odnosom kot biseksualke in heteroseksualke.
Lani poleti je precej pozornosti pritegnila izjava raperke Nicki Minaj, ki je v časopisnem intervjuju rekla: »Zahtevam orgazem. Mislim, da bi morale ženske to zahtevati.« In je potem kar nekaj žensk zavrisnilo, prav ima! Da namreč enakopravnost moških in žensk ne bo popolna, dokler ne bomo poleg enakih pravic in enakih plač imeli tudi enakopravnost pri doseganju spolnega vrhunca. Vendar odgovornost za to ni (samo) pri moškem, ali kot je napisala kolumnistka in avtorica Jenny Block: »Vsak človek je sam odgovoren za svoj orgazem. … Ni predigre, seks je sama igra in ves seks je osrednji dogodek. Penetracija je moška verzija nebes in ženska verzija čakalnice. Saj je luštno in vse to. A več kot verjetno je, da to ne bo pripeljalo do cilja.«

Nihče ni kriv

In seveda se potem postavlja vprašanje, ali bo imelo novo spoznanje tudi kakšne praktične učinke. »Mislim, da sva predložila smiselno hipotezo, in verjamem, da bo imela posledice za način, kako postavljamo vprašanja na to temo. Moram priznati, da najina raziskava na začetku ni bila usmerjena v to temo, to je bilo bolj srečno naključje, torej tudi nisva načrtovala študij, ki bi lahko sledile. Gotovo bodo kolegi, ki se ožje specializirajo v aplikacijah na področju ovulacije, hormonskih sprememb in reprodukcije, imeli več vprašanj. Na primer tole, ali ima orgazem še kakršen koli ostanek učinka na reprodukcijo. Zanimiva študija, ki jo citirava, je ugotovila, da je pri ženskah, ki imajo spolne odnose po in vitro oploditvi, višji odstotek uspeha. Seveda je to le indikacija, ampak v luči najine hipoteze je smiselno, da hormonski refleks ni imel le vpliva na ovulacijo, ampak tudi na implantacijo. Ta zadnji vpliv je še vedno prisoten pri glodavcih (najbolj je poznan pri miših in podganah), ki sicer spontano ovulirajo, a brez kopulacije ne morejo zanositi (osemenjevanje ne bi funkcioniralo brez sprožitve refleksa). Seveda je to za zdaj še špekulacija, a služi kot primer, kako nove hipoteze spremenijo vprašanja, ki jih postavljamo.

In potem je še ena, morda manj medicinska in bolj družbena aplikacija. Najina teza razloži, da je izostanek ženskega orgazma pri spolnem odnosu čisto naravna posledica evolucije in da nihče ni 'kriv' za to. Orgazem pač potrebuje stimulacijo, in ta ni vedno prisotna.«