Ana prihaja iz Kranja. Zaupala nam je svojo zgodbo, a le pod pogojem, da ostane anonimna. 

»S Tomažem sva bila par tri leta, nato sva se poročila. Najin zakon je bil popoln. Vsaj jaz sem tako menila,« nam je povedala Ana.

Bila sta srečno zaljubljena, dopolnjevala sta se. Opisala nam je, kako sta vse počela skupaj, se ogromno pogovarjala, kovala načrte za prihodnost. Potem je Ana zanosila, rodila Mijo. Deklica je prinesla še več sreče, še več ljubezni.
Ana je imela po porodu težave z odvečnimi kilogrami. Ni in ni se jih mogla znebiti, kar jo je zelo motilo. Še bolj pa je to motilo njega, Tomaža. Ves čas ji je govoril, da mora shujšati.

»Kot, da se tega nisem zavedala sama! A, ko me je kritično gledal on, me ocenjeval in mrščil obrvi nad mojo postavo, je bilo še toliko huje. Kot bi mi nekdo nož zasadil v srce,« je pripovedovala.

Ana se je znašla v začaranem krogu. Trudila se je shujšati, a je vedno znova podlegla lakoti, nezdravi hrani. »Vsako jutro sem bila trdno odločena, da je danes tisti dan, ko bom spremenila prehrano, se več gibala, se znebila odvečnih kilogramov, a vsak večer me je premagala lakota in ko sem hčerko dala spat, sem napadla hladilnik!«

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Katarina Čas ceni, da ima dobre prijateljice

Slovenska igralka Katarina Čas je še vedno obdana s prijateljicami, ki jih je spoznala v srednji šoli!

Tomaž se je vse bolj oddaljeval, ni mu bilo več do seksa, nikamor ni hotel z njo. Na pijačo je odhajal sam, s prijatelji je bil najraje sam, brez nje. Ko ga je spraševala, zakaj nikamor več ne gresta skupaj, je skomignil z rameni in dejal: »Shujšaj.«

»Očitno mu je bilo zelo nerodno, da bi ga kdo videl z mano. Da bi kdo opazil, kako se je njegova žena zredila,« žalostno pripoveduje Ana.
Postajala sta si tujca, imela sta le še eno skupno točko, to je bila njuna hčerkica. In Ana je pričela sumiti, da ima Tomaž drugo žensko. Sum pa je največkrat upravičen.

»Skrival je mobilni telefon, pričel se je urejati, delal je nadure,« je pripovedovala.

Nekaj tednov pred razkritjem je postajal vse manj pazljiv. »Kot, da bi mu bilo vseeno, če izvem. Kot, da bi si želel, da izvem!«

Pogovarjal se je po telefonu in ni prekinil, četudi je v sobo vstopila Ana. Ko ga je vprašala, s kom se pogovarja, je le skomignil z rameni. Ko ga je vprašala, če ima drugo, je le skomignil z rameni.

»Oh, kako je bolelo. Še vedno sem ga ljubila.«

Potem je nekoč prišla iz službe. Mija je bila pri njegovih starših, Tomaž je sedel v dnevni sobi, zraven njega pa je sedela ona.

»Začudeno sem ju gledala, nisem vedela, kaj naj si mislim. Bala sem se, da je kaj narobe. Najprej sem ju vprašala, kje je Mija,« je pripovedovala.

»Vse je v redu, le nekaj ti morama povedati,« je tedaj odgovorila Sandra. Njena sestra, njena dve leti mlajša sestra s popolno postavo.

»Rad bi ločitev, ljubim Sandro,« je priznal Tomaž in njeno sestro prijel za roko.

Kot, da bi ji nekdo v hipu prebodel telo s tisočimi noži, kot, da bi ji nekdo tisti hip raztrgal srce. »Bolečine sploh ni mogoče opisati,« je pripovedovala Ana.

Ni kričala, ni jokala, le nemo ju je gledala, nato pa tiho spregovorila: »Ven. Oba. Nikoli več vaju ne želim videti!«

Ana je pripovedovala, kako hudi so bili prvi dnevi. Tomaž se je odselil k njeni sestri, če ne bi bilo Mije, ne bi zdržala. Trudila se je zaradi nje.

»Ironično, ampak ravno to grozno razkritje mi je skoraj čez noč oklestilo vse odvečne kilograme,« je pripovedovala. Počasi se je pobirala, počasi je spet začela verjeti v lepše dni.

S Tomažem sta se ločila, živel je pri njeni sestri. Ani je bilo najhuje, kadar jima je za konec tedna odpeljala Mijo. Trgalo se ji je srce. A ni trajalo dolgo. Kmalu sta se razšla in Tomaž se je preselil nazaj k staršem.

»Sestri nisem odpustila. Še danes ne govoriva, prekinili sva stike. S Tomažem govorim, ker moram zaradi hčerke. Prosil me je, naj ga vzamem nazaj, pohvalil je mojo postavo, mi dejal, da sem sedaj še lepša, kot sem bila pred porodom. Ja, tega se zavedam, a nisem lepša zanj. Nič več. Sedaj sem lepa zase!«

Ko smo jo vprašali, če se s kom videva, je le malce zardela in se skrivnostno nasmehnila. »O tem pa morda kdaj drugič,« nam je obljubila.