»Na maram te!«, »Mami, zakaj moram imeti tega tečnega brata?« ali »Želim si, da se ti ne bi nikoli rodila!« so le nekateri od stavkov, ki jih otroci v trenutkih, ko bi bili raje edinci, izrekajo svojim bratom in sestram. Ta želja se največkrat pojavlja predvsem pri starejših otrocih, ki so vsaj nekaj časa zares izkusili, kaj pomeni imeti mamo in očeta samo zase, in morda te izgube še vedno niso predelali. Starši smo seveda vsakič razočarani, žalostni in morda tudi jezni, saj si želimo, da bi se otroci imeli radi – bili »pravi« bratje in sestre. »To je vendar tvoja kri!« jim dopovedujemo. Je to res prava pot?

Dovoljenje za negativne občutke

Ne spreglejte

Ne spreglejte

S poceni domačo metodo do bolj gladke kože na vratu

Staranje kože je vidno zlasti na predelu vratu, zato je zelo pomembno, da ne pozabljate na nego. Za manj ohlapno kožo lahko skrbite z rednimi pilingi.

Če boste otroka, ki ne mara svojega brata oziroma sestre, ošteli z besedami, da se pa tako lastnemu bratu/sestri že ne govori, mu s tem v resnici ne boste pomagali razviti bolj ljubečega bratskega/sestrskega odnosa. S prepovedovanjem sovražnih čustev do sorojenca boste v otroku sprožili le to, da bo te občutke in misli zadržal zase ter jih bratu oziroma sestri pokazal na skrivaj. Poleg tega potlačeni občutki zaradi nesprejemanja pogosto dobijo še večjo moč, zato veliko ljudi še kot odrasli čutijo zamere do svojih bratov in sester, ki izvirajo iz otroštva.

Prvi korak, s katerim boste otroku pomagali osvoboditi se sovražnih občutkov do brata oziroma sestre, je, da jih sprejmete takšne, kot so. Na primer: »Vidim, da si trenutno zelo jezen na svojega brata in ne želiš biti v njegovi bližini.« ali »Slišim, da si v tem trenutku želiš, da ne bi imela sestre.« S tem otroku sporočate, da ga zares slišite, in mu poveste, da z njegovimi občutki ni nič narobe. Če vas to žalosti, mu seveda to lahko tudi poveste, saj imate tudi vi pravico, da čutite, kar čutite. Toda pazite, da mu ne vzbudite preveč občutkov krivde za svoje slabo počutje, saj si navsezadnje bratov in sester ne izbiramo in je seveda mogoče, da so nam tudi sorojenci antipatični.

Etični minimum – spoštovanje

Če otrok svoja negativna občutenja do brata ali sestre izraža nespoštljivo (psihično ali fizično), ga seveda pri tem ustavite. Ter mu pri tem pojasnite, da razumete, da brata oziroma sestre trenutno ne mara, toda to še ne pomeni, da se lahko do njega nespoštljivo vede. V resnici ga tako učite osnovnega etičnega načela, da si vsak človek zasluži spoštovanje, ne glede na to, ali nam je všeč ali ne, ali nam je simpatičen ali antipatičen, ali nam je podoben ali drugačen od nas, se z njim strinjamo ali ne, smo z njim prijatelji ali neznanci. Pri tem seveda ne pozabite na lasten zgled – tako doma, na cesti kot v trgovini.

S tem v medčloveške odnose vnesemo neki etični minimum – spoštljiv odnos, namesto da bi izsiljevali zaigrano prijateljstvo in ljubezen. Seveda bi bilo lepo, če bi bili vsi prijatelji in bi se imeli vsi ljudje na svetu radi. Toda v resničnem svetu je človeštvo še daleč od takšne razsvetljenosti, zato je v resnici hinavsko od otrok pričakovati nekaj, česar še odrasli ne zmoremo.

Občutki ne trajajo večno

Šele ko zares sprejmete otrokove negativne občutke do brata oziroma sestre in se otrok zaradi njih ne počuti »slaba oseba«, ga lahko spomnite, da intenzivni občutki, kot sta na primer jeza in sovraštvo, ne trajajo večno. Da se je s tem istim bratom, ki ga zdaj ne mara, pred nekaj dnevi izjemno zabaval. Da ga je ta ista sestra, ki mu gre zdaj tako strašno na živce, prejšnji teden najbolj znala potolažiti, ko mu je bilo hudo. Otroka tako spomnimo na vse trenutke, ko je do sorojenca čutil pozitivna občutenja – od veselja in zabave med skupno igro do bratske/sestrske ljubezni, ki ti jo lahko da le brat oziroma sestra. Kot sorojenec, ki živi v isti družini in z istimi starši, ga lahko namreč velikokrat najbolje razume, saj ve, kaj pomeni, če ti točno ta mama teži, da je treba ugasniti risanko, ali se točno ta oče jezi, ker nisi pospravil čevljev na hodniku.

Tako otrokom pomagate, da lažje spletejo zavezništva »proti staršem«, ki so v resnici bratska oziroma sestrska prijateljstva, ki segajo tudi iz družine in trajajo tudi po tem, ko otroci odrastejo in se razselijo. Če namreč hočemo, da se bodo sorojenci imeli zares iskreno radi, morajo najprej biti dobri prijatelji. Zato je veliko bolj smiselno med njimi spodbujati prijateljska čustva kot zahtevati, da se imajo radi samo zato, ker so bratje in sestre.