Na pogovoru o pomenu psihosocialne podpore ob soočanju z diagnozo rak, ki so ga 18. septembra organizirali v Maxi klubu v Ljubljani, so želeli opozoriti na pomen psihosocialne podpore bolnikom in njihovim svojcem ob soočanju z diagnozo. V okviru pogovora so predstavili stiske bolnic in njihovih svojcev ob spoprijemanju z boleznijo, spregovorili o čustvih, ki se porajajo ob diagnozi in zdravljenju ter možnostih psihosocialne pomoči, ki je na voljo bolnicam in njihovim svojcem v okviru Onkološkega inštituta v Ljubljani in Združenja Europa Donna Slovenija. 

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Kdo je Justin Baldoni, ki ga obtožujejo spolnega nadlegovanja?

Blake Lively je v petek vložila tožbo proti svojemu soigralcu in režiserju filma Konča se z nama Justinu Baldoniju. Razlog domnevno spolno nadlegovanje.

Mag. Andreja Cirila Škufca Smrdel, psihologinja z oddelka za psihoonkologijo Onkološkega inštituta Ljubljana predstavila stiske bolnic, ki jih doživljajo ob soočanju z boleznijo. Rak dojk je povezan z dolgotrajnim zdravljenjem, ki poseže tako na področje telesnega kot na področje razmišljanje in čustvovanja. Ko bolnica izve za bolezen, je ob intenzivnem čustvenem doživljanju v kratkem času treba sprejeti pomembne odločitve glede zdravljenja. Pomemben del za blagostanje bolnika z rakom je čustvena podpora najbližjih. V različnih obdobjih bolezni bolnica potrebuje tudi praktično pomoč – pomoč pri gospodinjstvu, prevozu na zdravljenja, skrbi za otrok, ki jo nudijo partner, odrasli otroci, starši, tesni prijatelji, sodelavci, sosedje. Velikokrat pa bolnice doživljajo, da jih najbolje razume nekdo, ki ima sam podobno izkušnjo bolezni. Mnoge potrebe po informacijah ter po čustveni in socialni podpori bolnice uresničujejo v odnosih z drugimi bolnicami, bodisi neformalno bodisi organizirano preko društev bolnikov. Predstavila tudi možnosti podpore, ki jo lahko bolniki na vseh stopnjah zdravljenja in rehabilitacije poiščejo na Onkološkem inštitutu v Ljubljani. Na razgovor pri kliničnem psihologu se bolniki lahko naročijo z napotnico osebnega zdravnika ali zdravnika onkologa. Ob spoprijemanju z diagnozo in med potekom zdravljenja je večina obravnav individualne psihoterapevtske obravnave, poleg tega pa se bolniki lahko vključijo tudi v skupinsko obravnavo.

Dr. Tina Rahne Mandelj, doktorica zakonske in družinske terapije in koordinatorka programov psihosocialne podpore za bolnice in njihove svojce, ki potekajo v sodelovanju Europe Donne in psihoterapevtske ambulante SFU Ljubljana je spregovorila o bližnjih odnosih. Opozorila je, da smo po navadi sami navajeni reševati svoje stiske, naučili smo se samozadostnosti ali življenja brez ranljivosti in potreb. To še posebej velja ob težkih preizkušnjah, kot sta bolezen ali izguba. A celotno dogajanje vpliva vpliva tako na bolnika kot partnerja, družino in svojce. Zdravljenje se v prvi fazi ponavadi osredotoča na telesno raven in povrnitev moči v okviru zdravstvenega sistema. Vendar pa bolezen vpliva na vse ravni življenja, dolgoročnih posledic in sprememb, ki jih prinese, pa se velikokrat ne zavedamo ali pa pridejo šele z zamikom. Združenje Europa Donna Slovenija je v sodelovanju s psihoterapevtsko ambulanto SFU Ljubljana lansko jesen začelo izvajati programe psihosocialne podpore za bolnike in svojce. Nastali sta dve obliki pomoči, in sicer skupina za svojce(o)zdravljenih bolnic/bolnikov (v katero se vključujejo svojci, partnerji in pari) ter skupina za žalujoče svojce, torej tiste, ki so katerega od svojih izgubili zaradi raka. Obe skupini vodijo izkušeni psihoterapevti. Namen takšne pomoči je podpreti posameznika in odnose tam, kjer boli, odpreti prostor za pogovor ali razmišljanje o spremembah, izgubah, izzivih in spoznanjih, ki jih ta življenjska preizkušnja prinaša ter usmerita človeka v prihodnost in pozitivno smer.

Ob koncu pogovora je svojo izkušnjo spoprijemanja z boleznijo predstavili članica Združenja Europa Donna Slovenija, Martina Kotnik. Na poti, ki jo je prehodila od diagnoze rak dojk, je prišla tudi stiska. Po primarnem zdravljenju je bila prizadeta njena samopodoba, ob začetku hormonskega zdravljenja je za njo prišla utrujenost, nespečnost, pojavil se je limfedem, počutila se je osamljeno. Takrat je začutila, da potrebuje strokovno pomoč, ki jo je poiskala na oddelku za psihoonkologijo Onkološkega inštituta Ljubljana, kjer se je vključila v skupinsko psihoterapijo. Izkušnja jo je obogatila, saj je skozi proces bolje spoznala sebe, ter znotraj skupine našla tudi novo prijateljico.

Pogovor o pomenu psihosocialne podpore ob soočanju z diagnozo je potekal v okviru programa Roza, ki ga v obdobju 2017-2019 sofinancira Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije. Program Roza je razvojni program za psihosocialno opolnomočenje in zdravo aktivacijo žensk z izkušnjo raka dojk in rodil, ki vključuje tudi svojce in bližnje.