Trda goriva 

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Melani Mekicar razkrila, kdaj in kje je spoznala fanta

Voditeljica in igralka, ki navdušuje v vlogi Nine v seriji Skrito v raju je že več kot pet let in pol srečna v objemu Marka Subotiča.

Štedilniki in peči na trda goriva (les in premog) so v slovenskih gospodinjstvih še vedno prisotni, njihova prednost pa je v zaprtih prostorih dvojna uporaba, saj jih lahko uporabljamo tako za ogrevanje prostorov kot tudi za pripravo različnih tipov jedi.
Takšna kurišča so tista, pri katerih je za izgorevanje najpomembnejši vpliv posameznika, saj goriva dodajamo ročno in tako težje reguliramo toploto, ki jo pridobivamo. Pozorni morate biti na vlažnost lesa, ki ga uporabljate pri kurjavi, in na prekomerno ali preredko dodajanje goriva. 

Kurilna sezona je pogojena z zunanjo temperaturo v večernem času. Kar pomeni, da mora biti tri zaporedne dni ob 22. uri temperatura nižja ali enaka 12 stopinjam Celzija. Na četrti dan se uradno prične kurilna sezona.

Toplotne črpalke

Najsodobnejši vir ogrevanja so toplotne črpalke, ki nam omogočajo izkoriščanje obnovljivih virov toplote iz okolice. Prednost namestitve toplotnih črpalk je tudi, da imajo tisti, ki se odločijo zanje, možnost pridobivanja nepovratnih sredstev. Hkrati pa je njihovo delovanje neodvisno od ostalih energentov na trgu. Poleg tega je za tako obliko ogrevanja potrebna večja investicija, denarna in prostorska. 

Kurilno olje
Ogrevanje s kurilnim oljem je v Sloveniji še zmeraj najbolj razširjena oblika ogrevanja. Gre za sicer precej brezskrben, a po drugi strani drag način ogrevanja. A danes obstajajo že kondenzacijski kotli, ki zagotavljajo večji izkoristek, saj uporabljajo tudi dimne pline, ki nastajajo pri izgorevanju. Ko zamenjate kotel, tako prihranite tudi do 23 odstotkov goriva. Sodobni sistemi in peči med drugim omogočajo kombiniranje med kurilnim oljem in lesnimi peleti.

Lesni peleti
Pri lesnih peletih gre za standardizirano obliko biomase. Peleti nastanejo s stiskanjem suhe lesne biomase oziroma žagovine. Pri procesu nastanejo valjčki premera šest do osem milimetrov in dolžine 10–30 milimetrov. Gre za produkt z zelo visoko gostoto in hkrati nizko vlažnostjo, ki omogoča še boljši izkoristek pri izgorevanju. V večini se jih uporablja v sodobnih pečeh na biomaso in kot nadomestek premoga. Prodajalci in uvozniki v Sloveniji morajo upoštevati pravila, ki jih je postavila Evropa. Kar pa pomeni, da imajo manj kot 10-odstotno vsebnost vode in so standardne gostote, ki je višja od ene tone na kubični meter, zaradi česar peleti na primer ne plavajo na vodi. Hkrati imajo dobro strukturno trdnost ter majhno vsebnost prahu in pepela.

IR-paneli
IR-paneli so precej nepoznan, a niti ne tako nov način ogrevanja. Primerni so za novogradnje z majhnimi toplotnimi izgubami ter za starejše gradnje, pri katerih ne potrebujete ogrevanih vseh prostorov. Gre za ogrevanje, ki je najbolj podobno ogrevanju sonca, zato ga številni priporočajo za zdravstvene namene. Prav tako IR-paneli ne premikajo večjih količin zraka, segrevajo pa stene in tla, kar pomeni, da se v njih ne nabira vlaga in posledično se ne morejo razviti plesni. Slabosti IR-panelov so, da ne segrevajo sanitarne vode, so manj učinkoviti pri objektih z močnimi toplotnimi izgubami in so neekonomična rešitev za velike prostore.