Izsek iz kolumne Katarine Keček, pisateljice in novinarke, ki bije bitko z rakom dojk.

Onkološka bolnica št. 6196: Neznana ženska

»Kaj imaš to na glavi?« me vpraša moj kuhar, ko ga obiščem po treh tednih. Vmes sem nekje »fasala« enega od respiratornih virusov, ki jih je trenutno vse polno okoli nas, in zato nisem hotela k njemu na obisk. Takoj bi mu ga prenesla, a je moj prijatelj ravnokar začel s kemoterapijami in to ne bi bilo dobro. Malo sem tudi paranoična po tejle zadnji virozi. Nihče, razen v zdravstvenih domovih, noče nositi zaščitnih mask, a večina ljudi prenaša viruse. Morda se jih ne zavedajo, ampak okoli njih še vedno hodimo ljudje, ki imamo slab imunski sistem. Ja, vem, naš problem, a nekatere ti virusi lahko polomijo, celo umorijo, zdravi pa jih premagate na nogah z nekaj skodelicami vročega čaja. V zaprtih javnih prostorih še vedno nosim zaščitno masko, ponavadi sem edina in zbiram očitajoče poglede kluba proticepilcev. Kljub temu sem zbolela, nekaj dni sem imela rahlo vročino, kašelj me je totalno ubil. Sredi noči me je metalo iz postelje zaradi hromečega in donečega zvoka v pljučih, ki je zvenel kot kuhljanje vulkana pred izbruhom. Vedela sem, da bo kašelj kmalu po tem zvoku eksplodiral z vso silo in me kot izbruh vroče lave premetaval po postelji. Najhuje je, ker ga nikakor ne morem ustaviti, po približno 20 minutah se napad konča in izmučeno padem na posteljo. Čeprav sem se prehlada lotila temeljito kot še nikoli poprej: litri in litri zeliščnega čaja, inhalacija s slano vodo na dve uri, lekadol, vitamin C, kilogrami limon, ingverja in medu, sem potrebovala slab mesec, da sem se zazdravila. Ne spomnim se, kdaj nazadnje me je kakšna viroza tako močno spodsekala.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Za zvonjenje v ušesih so krive poškodbe dlačic

Človeško telo je kompleksno, čudovito in hkrati čudno. Je najbolj zapletena kemična tovarna in najbolj integrirana celota z možgani, ki se nenehno spreminja.

Celotno kolumno pisateljice Katarine Keček si laho preberete TUKAJ.