ceferin_bobo_10.12.16 Dobra karma

Aleksandru Čeferinu se obeta dve leti trajajoča ...

siler1 Svet24.si

Nina nekega jutra ni mogla več vstati iz ...

anton prijatelj Reporter.si

Izginotje župnika Prijatelja: pregnali naj bi ga ...

Marjan Šarec Svet24.si

Šarec o Janu Boklevu in »izgubljenih sinovih ...

beović Necenzurirano

Čas je, da Krek in Beovićeva odstopita #kolumna

Tinkara Kovač Odkrito.si

MMS 2021: Ducat izbranih za jubilejni festival

Lara Goršek Kos Njena.si

Sanjski moški: Laro ogled oddaje šokiral

Zaradi epidemije bomo tudi letos brez kresovanj
| STA

Zaradi epidemije bomo tudi letos brez kresovanj

Spomin na kresovanje ..., Nataša Juhnov

Na predvečer praznika dela bomo zaradi epidemije še drugo leto zapored ostali brez kurjenja kresov in s tem povezanih sindikalnih slovesnosti ter veselic, kar sicer predstavlja dolgoletno tradicijo po vsej Sloveniji.

Tradiciji se verjetno povsem ne bo mogoče izogniti, zato je pričakovati vsaj manjše družinske in neorganizirane kresove, pri čemer uprava za zaščito in reševanje vse organizatorje kresovanj poziva, da pri tem upoštevajo varnostne ukrepe. Zagotovljena mora biti požarna straža, v primeru požara v naravnem okolju pa je treba na telefonsko številko 112 nemudoma obvestiti pristojni regijski center za obveščanje.

Kot so poudarili, mora biti prostor okoli kurišča očiščen vseh gorljivih snovi vsaj v obsegu enega metra od roba, pri tem pa mora biti kres ves čas pod nadzorom odrasle osebe. Prav tako opozarjajo, da se ob vetrovnem vremenu kresa ne sme prižigati oziroma je treba kurjenje prekiniti.

Letos pa je ob tem treba spoštovati tudi ukrepe vlade in Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) glede omejevanja širjenja epidemije covida-19, so še pozvali na upravi za zaščito in reševanje.

Kresovanja sicer običajno potekajo na predvečer mednarodnega praznika dela, ki je posvečen spominu na krvave demonstracije v Chicagu leta 1886, znane pod imenom Haymarketski izgred. Delavci so takrat zahtevali osemurni delavnik, a je policija njihove demonstracije zatrla.

Praznik dela je tako priložnost za opozorila o položaju delavcev in njihovih pravicah, zato so organizatorji večjih prireditev največkrat sindikati ali občine, manjša praznovanja pa pripravijo krajevne organizacije ali vaščani sami. Osrednja in največja prireditev je bila sicer že tradicionalno na ljubljanskem Rožniku, ki so jo skupaj pripravljali Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, konfederacije Pergam, Neodvisnost in sindikatov javnega sektorja.