Projekt Sopa ali Skupaj za odgovoren odnos do pitja alkohola se je začel oktobra 2016 in bo trajal do januarja 2022. Njegov osnovni namen je zmanjšati čezmerno pitje pri odraslih prebivalcih Slovenije ter s tem preprečiti negativne posledice, ki jih tvegano in škodljivo pitja alkohola ima za posameznika ali pa za njegove svojce, je navedeno na spletni strani projekta.

Porast uživanja alkohola

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Serija o zalezovalki pretresa s srhljivo resnično zgodbo

Baby Reindeer je naslov nove mini serije, ki je zaradi svoje grozljive resnične zgodbe nemudoma postala hit. Oboževalce je še posebej pretreslo, ko so izvedeli, da so uporabili prava sporočila bolestne zalezovalke, katere žrtev je bil glavni igralec!

Po podatkih raziskave NIJZ o vplivu pandemije na življenje PANDA-SI je v Sloveniji v času epidemije covida-19 od 8 do 14 odstotkov odraslih ljudi pilo več alkohola kot pred epidemijo. Vodja projekta Sopa Tadeja Hočevar je ob tem poudarila, da je kar 40 odstotkov vprašanih strokovnjakov poročalo, da pri bolnikih opažajo več težav z alkoholom.

Vpliv pitja alkohola na prometne nesreče

Pri Agenciji za varnost v prometu pa ugotavljajo, da je delež alkoholiziranih povzročiteljev smrtnih prometnih nesreč v letu 2020 znašal 37 odstotkov, kar je šest odstotkov več kot v letu 2019. Policija pa je prav tako v letu 2020 od začetka januarja pa do konca novembra obravnavala tudi skupno 1346 kaznivih dejanj nasilja v družini, za katera je bila podana kazenska ovadba, kar predstavlja 12,9 odstotka več v primerjavi z istim obdobjem v letu 2019, je izpostavila Tadeja Hočevar.

Kako ukrepati?

Zaradi porasta težav z alkoholom v času epidemije po njenih besedah v okviru projekta Sopa predlagajo sistemsko implementacijo ukrepa Svetovanje za opuščanje čezmernega pitja alkohola in delavnic Zdravi odnosi v letu 2022 v centre za krepitev zdravja oz. zdravstvenovzgojne centre v zdravstvenih domovih po vsej Sloveniji. Poleg tega si prizadevajo za aktivno vključitev ukrepa v centre za socialno delo, v ambulante družinske medicine in ga razširiti na področja medicine dela, prometa in športa.

V času epidemije so se povečale tudi težave, povezane z duševnim zdravjem. Tatjana Novak Šubara iz Centra za upravljanje programov preventive in krepitve zdravja na NIJZ je ob tem poudarila, da so v času epidemije v okviru Akcijskega načrta za izvajanje psihološke pomoči v razmerah epidemije oz. pandemije vzpostavili Telefon za psihološko podporo.

Njegov namen je zagotoviti podporo ljudem, ki se v času epidemije in z njo povezanih kriznih ukrepov, soočajo z različnimi stiskami. Z njim uporabnikom nudijo čustveno podporo pri obvladovanju tesnobe, strahu, jeze in drugih čustvenih stanj ter z njimi povezanih odzivov. Med drugim tudi podporo obolelim in svojcem oseb z boleznijo covid-19 in podporo ob izgubi bližnjega.

Kot je še poudarila, so v prvem valu epidemije zabeležili 1526 klicev, v drugem in tretjem pa kar 6346 klicev s prepoznano alkoholno problematiko. Med njimi so prevladovali predvsem tisti klicatelji, ki so doživljali stisko kot posledico neustreznih odnosov, načinov reševanja problemov in skrbi zase v družinskih razmerah, kjer je prisoten alkohol.