Naj poudarimo, da naš namen ni bil napad na zaposlene, kot so jim to skušali predstaviti nekateri iz vodstva doma. Nasilje nad starostniki, neurejene razmere za delo in šikaniranje zaposlenih – vse to je izključno odgovornost vodstva. Vodstva, ki je »povabilo« zaposlene, da pridejo pred kamere in objektive podpret direktorja ter se s podpisom izrečejo, da se ne strinjajo s člankom v Jani oziroma da ne podpirajo nasilja. Kar je pravzaprav nedopustno in absurdno: tisti zaposleni, ki se niso podpisali, torej ne podpirajo direktorja? Mi pa smo govorili še z več ljudmi, ki pravijo: vse je res.

Četudi so pričevanja ali pisanje anonimni, se bodo pristojne službe morale odzvati in opraviti temeljito preiskavo.

Dan po objavi članka je bilo v domu grozno delati, nam je zaupala zaposlena. »Tako sem vznemirjena, da komaj govorim. Vodje so dobili že zjutraj navodilo, da nam sporočijo, naj gremo podpret direktorja, ko bodo prišli novinarji – če to čutimo. Mi vemo, kaj to pomeni: vodje so morali pripeljati ljudi pred kamere. Pri recepciji pa naj se podpišemo, da se ne strinjamo z nasiljem in ga ne izvajamo. Kdo tega ne bi podpisal? Kdo pa se strinja z nasiljem? Dejansko pa vemo, kaj pomeni, če se ne podpišeš – da ne podpiraš direktorja. Sodelavka je stekla dol, ker jo je bilo strah. Ko sem drugo kolegico vprašala, zakaj je šla ona dol, je odgovorila: ker ne podpiram nasilja. Naj opozorim tudi na to, česar noben medij ni zaznal: med podporniki vodstva so bili tudi zaposleni iz druge enote – Tabor. Tam pa so delovne razmere veliko boljše kot na Pobrežju (kjer je uprava, op. a.). A se kdo vpraša, kdo je tisti čas skrbel za stanovalce?« nam je zaupala vidno pretresena zaposlena. Izčrpana od dela, še bolj pa od boja, da bi se razmere uredile – tako za stanovalce kot za zaposlene. »Pri zdravstveni negi smo šli nazaj, ne pa da bi napredovali!«

Da v Domu Danice Vogrinec niso navajeni reda, znajo povedati tudi vodje drugih domov za starejše, kamor pridejo poiskat delo nekdanji zaposleni. In ne želijo govoriti o razmerah na njihovem prejšnjem delovnem mestu.

Moč enega – je to mogoče?

Vsaj pet imen vodstvenega kadra nam je znanih, ki so odšla zaradi nemogočih delovnih razmer oziroma pritiskov direktorja. Eno izmed tistih, ki je odšla zavoljo svojega zdravja, smo poklicali. Poimenujmo jo gospa M. M. »Vse, kar ste napisali, je res. Se pa bojim, da so delavci to razumeli kot napad nanje (oziroma jim je bilo tako prikazano). Več kot 15 let sem delala v tem domu in rada sem delala tam, ljudje so predani in srčni, problem je v enem človeku. Vem, da o nepravilnostih ne bodo javno spregovorili, ker se bojijo maščevanja. Bojijo se ga. Vem, kaj je naredil ob odhodu ene zaposlene – eno uro se je drl na nas. Gre za zelo dobrega retorika, ki noče nič slišati o lastnih napakah. Vsi, ki smo šli od tam, smo zanj izdajalci, pokvarjeni. Bila sem na neštetih sestankih, ko je vpil na nas. Čim si razmišljal s svojo glavo, si bil v nemilosti. Škoda je, saj smo vsi, ki smo se trudili stvari premikati na bolje, morali oditi. To je tako težko opisati! Kako deluje ... Ko se je on odločil, da se bo nekoga znebil ... Kako naj vam opišem ta psihični pritisk, ki je sledil ... Vedno sem se spraševala, zakaj ministrstvo za socialo nikoli ni odreagiralo.«

Naše sogovornice, nekdanje zaposlene, so ob podoživljanju dogajanja in pritiskov v Domu Danice Vogrinec ponovno prizadete. Čutiti je, da jim ni lahko. Pritečejo solze. Zato vprašam tudi gospo M. M., ali je tudi ona jokala. »Ja, res je. Marsikdaj smo skupaj jokale v službi.« Zaradi direktorja? »Da. Težko je to opisati. In težko dokazati. Upam, da se bodo nekoč stvari uredile. Bil bi že čas.«

Spoznala sem resnico

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Skromna želja slovenskega pevskega bisera

13-letna Eva že ta trenutek živi svoje sanje. Klepet pred velikim finalom razkriva odtenke prizemljene deklice, ki sreče ne išče med oblaki. Kaj nam je zaupala?

Druga sogovornica, poimenujmo jo gospa A. A., je tudi bivša zaposlena. Z njo smo prvič govorili prav zaradi nadaljevanja članka in podrobno nam je opisala zahtevne naloge, ki ji jih je naložil direktor, naj jih opravi v izjemno kratkem času. Potem pa, ko je našel kakšno napako, prikazal, da je nesposobna. Tako je začel ravnati, potem ko mu je postavila nekaj vprašanj in jo je opozoril, naj ne dreza v sršenje gnezdo. »Vesela sem, da je vse to zdaj privrelo na dan, saj traja že dolga leta. V članku je toliko resnice! Težko je ubesediti njegove metode, so pa katastrofalne; to je neverjetno. Uničil je moj ugled, me blatil in mi odvzel vso samozavest. Z mano se zaposleni niso smeli pogovarjati, tako jim je bilo naročeno, in niso si upali,« pripoveduje s solznimi očmi. Izločanje oziroma osamitev je očitno ustaljena direktorska metoda, saj jo je doživela še ena nekdanja zaposlena. In to tudi javno povedala – obstaja nekaj let star članek iz Večera.

Gospa A. A., ki je danes očitno dovolj sposobna, da je zaposlena na odgovornem delovnem mestu, se še vedno sprašuje: zakaj ostrega očesa v dom ne uperijo finančna inšpekcija, revizija, računsko sodišče? »Država je domu za obdobje dveh let namenila milijon evrov (tako imenovana covidna sredstva). Kam je šel ta milijon? Ko pa je bilo že pleskanje sobe vedno problem, za plačilo dodatnega dela tudi ni bilo denarja. Kolikor vem, o tisti kraji denarja (žepnine) svojcev niso obvestili. Ali pa zakaj pristojno ministrstvo ne gre po sobah, v Danici so še vedno petposteljne sobe, ko pa je 2021 potekel 15-letni rok za bivanjski standard, ki takšne sobe ukinja. Ta dom stagnira. Seveda, vodstvo se hvali z dogodki, koncerti, ampak je dobro znano, da ko so potekali glasni, veliki koncerti, se je dalo predvsem dementnim in nepokretnim stanovalcem čepe v ušesa ter pomirjevala.«

Omeni tudi tri sindikate, ki so v hiši, a so sindikalni zaupniki povezani z direktorjem. »Res sem dolga leta verjela v dobro zgodbo tega doma, ko pa sem prišla vanj, sem začela spoznavati resnico ...«

Lahko bi odkrili marsikaj

Z vsaj 50 posamezniki, ki so v tem domu doživljali mobing in šikaniranje, je bil seznanjen nekdanji zaposleni, gospod L. L., ki je zdaj upokojen. Pripravljen bi se bil tudi izpostaviti, če bi se poleg njega izpostavil še kdo. Sam se za zdaj raje še ne bi. »Direktorja sem uradno prijavil na takratno socialno ministrstvo, ker me je hotel odpustiti, in primer sem na delovnem sodišču tudi dobil. Če bi se v dogajanje v domu kdo resnično poglobil, bi marsikaj odkril. Tudi druge nepravilnosti, ne 'samo' slabo ravnanje z zaposlenimi. Kaj je delal z nekdanjo strokovno vodjo ... Pa koliko ljudi je že iz tega doma odšlo! Vedno pokliče točno določene ljudi, da mu krijejo hrbet, tudi upokojence zbere.«

Dajte jim bolj raznoliko hrano

Pogovarjali smo se tudi s svojcem stanovalke doma in jasno nam je zatrdil: »Kot priča pridem takoj na sodišče! V članku pa z imenom ne bi rad nastopil, saj svoji mami ne bi rad naprtil maščevanja. Imam dokumentirane njene razjede na zadnjici, buške na glavi, na nosu. Marca 2020 je bila moja mama še pokretna, nato pa je morala štiri mesece ležati v ograjeni postelji. Ne vem, zakaj, mi niso razložili. Zredila se je od 15 do 20 kilogramov, kar ni čudno: brez gibanja in ob tako neprimerni, enolični hrani, kot sem ji priča. Varčuje se, kaj pa! Zdaj je mama nepokretna in pri njej sem vsak dan. Delovne terapije ali fizioterapije ni deležna, njena soba ni bila prepleskana že leta, tipka SOS je odstranjena. O tem sem že opozarjal zdravnico, vodjo, tudi direktorja. Če mame ne odpeljem sam na zrak, je nihče ne bo, a vidim druge, ki so kar noter. O zaposlenih sicer ne morem reči žal besede, večina se zelo trudi. A z domom imam grozne izkušnje, jaz mu pravim taborišče. Zanj plačujemo nekaj čez 800 evrov.«

Še o nasilju

Svojo izpoved je zapisala še ena nekdanja zaposlena. »V Domu Danice Vogrinec sem doživela veliko nedopustnih stvari, še zdaj me preganjajo in žalostijo. Videla sem fizično in psihično nasilje. Videla sem zdravstvenega tehnika, kako je dvignil gospo iz vozička, na silo, in jo grobo vrgel na posteljo, ker ga ni ubogala. S sodelavko sva bili priči živčnemu zlomu medicinske sestre, ker je stanovalka z demenco prosila za menjavo hlačne predloge. Gospo je na silo dvignila iz vozička, jo z glavo pritisnila v ploščice in se drla nanjo. Da o žaljenju ne govorim: glej, kako debelo rit si dobila, spet si lačna, še počila boš ... Vse sem povedala svoji vodji, vedela je za vse, tudi direktor, a da se to dopušča, ker težko dobijo delavce. Tudi direktor izvaja mobing nad zaposlenimi.«

Vse je res in še več

Prejeli smo tudi zapis, ki med drugim pravi: »Ob branju članka me je začel boleti želodec. Vse je res. O nepravilnostih se govori in nanje opozarja že deset let. Vprašajte na ministrstvo o vseh prijavah in kaj se je z njimi zgodilo. Člani sveta zavoda, ki so izbrani s strani zaposlenih, nas o sejah ne obveščajo korektno, niti se o tem, kako naj glasujejo, ne posvetujejo z nami, zaposlenimi. Ne vem, na kakšni osnovi naša sodelavka na seji reče, da bomo zaposleni stisnili zobe in počakali na dodatke in drugo, direktor pa ima hkrati 50-odstotni dodatek na plačo. Nekaj izbrancev, ki bodo direktorja zagovarjali do konca, bo seveda vztrajalo. Ampak bodimo iskreni: kako smo glasni na hodnikih, ko se pritožujemo nad stanjem in odnosom direktorja ter drugih vodilnih? Smo šli z njim na občino in mislili, da bomo protestirali, potem pa sta se s Kanglerjem pred nami kregala. Morali smo iti, ker drugače bi bili izdajalci. Je kdo od nas klical našo bivšo sodelavko, ki je zelo uspešna, in jo prosil za službo? Smo. Nam je rekel, ko je nastopila službo, da mora biti pet metrov od nje prazen prostor? Je. Srečujemo na hodniku vodjo, ki ne more skriti solz, ker doživlja take pritiske? Jo. Dogaja se nešteto nepravilnosti, ostali smo v prejšnjem tisočletju, prostori so v grozljivem stanju, nimamo osnove, odnosi so na psu. In nimam občutka, da je članek proti zaposlenim. Gre za nepravilnosti, ki so realnost.«

Drug zapis, ki je prispel, potrjuje resničnost navedbe o zaposlenem, ki je stanovalcu zlomil kosti na roki. »Ta zaposleni je še vedno v službi. Vsak dan vidno alkoholiziran in je tudi že napihal na testu alkoholiziranosti. Veliko zaposlenih je srčnih, pridnih, skrbi jih za varovance, nekateri pa niti blizu doma ne bi smeli priti. Res je, da smo imeli včasih veliko prireditev. Za koliko stanovalcev pa je to dejansko bilo? Kaj je z nepokretnimi, ki že zelo dolgo niso videli svežega zraka? Mislim, da bi se moralo celo vodstvo zamenjati. Redno opozarjamo vodje, da ne zmoremo, da ne gre, pa nam rečejo, naredite najnujnejše. Ampak oskrbovanci plačajo vse storitve. Nedavno smo imeli sestanek po nadstropjih z oskrbovanci. Pritožili so se zaradi hrane in čistoče in da nas je premalo. Komentarji naših vodij: samo pritožujejo se, nič jim ni prav, nekaj si izmišljujejo. Dolgo je trajalo, ampak zdaj končno odhajam od tod. Če tega nisi doživel, ne moreš verjeti.«

Tretji odziv: »Vse napisano drži, ne glede na to, kako težko nam je to prebirati. Nihče ne govori, da smo vsi zaposleni slabi, ampak res je, da je veliko narobe. Niti ne vem več, kaj vse je narobe, ker niti ne vem, kako bi moralo biti. Ne morem razumeti, kako imamo lahko takšen minus, kako nam lahko zmanjka straniščnega papirja, kako nam lahko odklopijo telefone, ker nismo plačali računov.«

Država ne da denarja. Res?

Kot smo opozorili v prejšnjem članku, se v domu izjemno varčuje, denarja ni tako rekoč za ničesar. In očitno se bo še bolj zategovalo pas, saj je takšen predlog sanacijskega načrta, ki smo ga dobili na vpogled. Varčevali bodo tudi pri stroških za izobraževanje. Članica sveta zavoda nam je povedala, da se ji več kot milijonska izguba zdi čudna, ko pa na primer ptujski dom za starejše ali Dom starejših občanov Tezno poslujeta pozitivno. »Direktor nam je sicer pojasnil, da ministrstvo dolguje domu ogromno denarja, a me čudi, kako je mogoče, da samo temu domu. To me skrbi. Zato mora pristojno ministrstvo tukaj storiti korak naprej in ukrepati. Pričakovala bi, da odigra resnejšo vlogo, kot jo je doslej. Pa še o anonimkah bi rada povedala, češ da so prišle ravno v času razpisa za novega direktorja. Prvo anonimno pismo in opozorila so prišli že veliko prej.«

Takratna blagajničarka, ki je denar odtujila, je do marca letos vrnila 10.000 evrov in sklenjen je bil dogovor, da bo vračala po 5.000 evrov na leto. Članica sveta je prosila za dokumentacijo v dokaz, nad čemer je direktor Marko Slavič izkazal začudenje. Po njegovem mnenju bolj transparenten postopek ne more biti, lahko preberemo v zapisniku seje sveta zavoda.

Več anonimk in več pričevanj

Še enkrat poudarjamo: nismo kar planili in napisali članka po diktatu ene anonimke, kot so nekritično povzemali številni mediji. Navedbe smo preverili pri različnih sogovornikih: zaposlenih in nekdanjih zaposlenih. Slednji so se najbolj razgovorili. Pa ne takoj, saj so bili sprva izredno presenečeni, da smo jih poklicali. Nato so potrdili, da so trditve v več anonimnih pismih resnične. V njih je navedenih še nekaj hujši stvari, ki pa jih ne navajamo, saj jih je bilo za zdaj težko ali nemogoče preveriti.

Zanimivo in pravzaprav težko je, ko nam je bilo zaupanih več pričevanj ljudi, ki jih poznamo po imenu in priimku, na drugi strani pa so tisti, ki pravijo, da je naše pisanje neresnica, pripravljeni nastopiti z imenom in priimkom. Za nas sta to (v prvem članku) storili hčerki pokojne gospe, ki ji v domu niso zagotovili varnega bivanja in se je zgodilo najhujše.

Se denar res vrača?

Anonimke z različnimi obtožbami so prejeli tudi člani sveta zavoda. Do njih so se opredelili in pri določenih navedbah zaprosili vodstvo doma za pojasnila oziroma pisne dokaze. Tako še vedno niso prejeli dokumentov o tem, ali se vrača odtujeni denar iz »blagajne za žepnine« (v desetih letih je bilo odtujenih 100.000 evrov).

Ministrstvo pa še vedno nič

Odgovore z ministrstva za solidarno prihodnost na eksplicitna vprašanja čakamo že dva tedna. Pred zaključkom redakcije smo jih ponovno pozvali. Poslali smo jim tole pismo zvprašanji:

V uredništvo Jane smo dobili ne samo anonimno pismo nekaj zaposlenih Doma Danice Vogrinec Maribor, kjer opisujejo težke razmere v domu, ampak tudi osebna pričevanja – o ravnanju direktorja, ki kaže znake mobinga, ustrahovanja, groženj, psihičnega nasilja nad zaposlenimi. Njemu oziroma vodstvu doma očitajo marsikaj in vse to v taki meri vpliva na zaposlene, da odhajajo drugam (ne zaradi boljšega zaslužka, temveč zaradi nevzdržnih razmer za delo). Stanje je nevzdržno, tudi nevarno za varovance, pravijo, in o tem so opozorili tudi svet zavoda, a se ne zgodi nič. Navajajo tudi sporne prakse, ki se izvajajo pri negi oskrbovancev, dogaja se nasilje, o enem zadnjih (oskrbovanka je trikrat utrpela hujše udarce in je nato za posledicami umrla) ste bili po naših informacijah obveščeni. Tudi v tem primeru je bilo ukrepanje neustrezno in nepravočasno. Po naših informacijah ste prejeli tudi anonimno pismo zaposlenih.

VPRAŠANJA:

1. Ali ste z zgoraj opisanim seznanjeni in kakšne ukrepe v zvezi s tem pripravljate? Ste morebiti že ukrepali?

2. Ali ima Zavod Dom Danice Vogrinec res več kot milijon evrov izgube v letu 2022? Kako je z nepoplačanimi dobavitelji? Morda pojasnilo z vaše strani, prosimo.

3. Koliko denarja je moral zavod (torej so to javna sredstva) porabiti za sodne stroške v primeru sporne odpustitve strokovne vodje in v primeru kraje, ko je uslužbenka doma odtujila več kot 100.000 evrov iz naslova prihrankov žepnin oskrbovancev?

 Prispevek je objavljen v reviji Jana, št. 39, 26. september, 2023.