Urejanje majhnih vrtov, kakršne vidimo ob vrstnih in počitniških hišah ter na zemljiščih vrtičkarjev, pomeni precejšen izziv, saj navadno želimo na koščku zemlje ustvariti pravi mali raj, s prostorom za udobno posedanje ter še za vrsto okrasnih in užitnih rastlin. Da bo snovanje uspešno, je majhne vrtove najbolje razdeliti na več tematskih predelov in zasaditev vsakega skrbno načrtovati.
Sleherni obiskovalec in tudi lastnik doma najprej opazi prednji del hiše z vsemi pritiklinami. Pred vrstnimi hišami so najpogosteje postavljeni nadstreški za avtomobile, tlakovana tla, ob robu pa se navadno ponuja majhen kos zemlje, ki je primeren za zelenico ali okrasno gredo. Da bi to zaplato zemlje kar najbolje izkoristili in uredili predhišni vrtiček, lahko izberemo kakšen visokodebelni okrasni grm – cvetoči ali zeleni, ki bo s tretjo dimenzijo vse leto skrbel za prijazno dobrodošlico, ob vznožje grma ali drevesca pa posadimo prekrivne rastline, cvetoče trajnice ali pritlikave zimzelene grmovnice.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

TV-voditeljica predstavila svoj knjižni prvenec

Predstavitev knjige Malo veš o zvezdah je z avtorico Klaro Evo Kukovičič vodil priljubljeni Boštjan Romih, ki je zadnje mesece zelo aktiven na družbeni sceni.

Razgiban prostor se zdi večji
Kadar smo doma, na prostem največ časa preživimo na terasi. Zato del vrta ob terasi zasadimo z rastlinami, ki nam bodo od pomladi do konca poletja ponujale vabljiv razgled. Med trajnicami so za majhne sončne vrtove spomladi primerni jegliči, čebulnice, nizko rastoče rastline za skalnjake, poleti pa je čas za rudbekijo, ostrožnik, ameriški slamnik, tradeskancijo in vrsto drugih lepotic. V jesenskem obdobju bodo zanimive raketice, astre, homulice. Za senčne predele so izmed cvetočih rastlin privlačne zlasti anemone in astilbe, hoste pa bodo temnejše kotičke zapolnile z lepo oblikovanimi in pisanimi listi.
Na okrasnih gredah naj bo tudi kakšen zimzeleni grmiček, ki bo skrbel za zelen okras pozimi. Priporočljivo je, da posadimo nekaj visokodebelnih okrasnih cvetočih grmovnic ali kakšno elegantno stebričasto tiso, bodiko, cipreso, morebiti tudi povešavo vrbo ali drugo drevo, ki se pretirano ne razrašča v širino.

 
Pogled čez ograjo
Vrtovi vrstnih hiš so običajno delno ločeni od sosednjih zemljišč z lesenimi lamelnimi ograjami ali ograjami iz desk, preostali del vrtnih robov pa je namenjen sajenju žive meje. Zaradi prostorske stiske si na majhnih vrtovih težko omislimo nestrižene prostorastoče žive meje, pravzaprav so navpično rastoči grmi veliko primernejši za takšen prostor. Navadno izbiramo med tiso, klekom, pacipreso in pušpanom, torej zimzelenim rastjem, zanimive so lahko tudi listopadne rastline, denimo beli gaber. Ob ograjo lahko posadimo tudi bršljan, ki bo v nekaj letih oblikoval gost zastor.

Če želimo na terasi ustvariti zeleno senco, zanjo poskrbimo s pergolami ali latniki, po katerih se razraščajo sroboti, vrtnice popenjavke, kiviji ali kakšne druge vzpenjavke. Velikih dreves na majhne vrtove ne sadimo, ker zavzamejo preveč prostora, raščave korenine bi s svojo silo marsikje lahko dvignile okoliške tlakovce ali poškodovale temelje v tleh, njihova debela senca ali padajoče listje pa bi prej ali slej zmotilo sosede.
 
Zelenjava in sadje na koncu vrta

Najbolj oddaljen del majhnega vrta je lahko namenjen zelenjavi in zeliščem. Zelenjavna greda naj leži na robu vrta, nikoli na sredi trate. Slednje velja tudi za okrasne grede, kajti če bodo zasaditve in ograjene gredice ob robu tlakovane poti, ograje ali terase, bomo laže kosili in urejali vrt, saj bo na poti manj ovir. Na močvirnatih parcelah bo težko uspevala zelenjava, zato tam poskrbimo za peščeno podlago, nanjo pa postavimo dvignjene grede, ki jih lahko zgradimo iz opek, lesenih železniških pragov, debelih desk ali betonskih zidakov. Takšne grede ponujajo več prostora za rast najrazličnejših vrtnin, obenem pa navidezno povečajo vrt.
Ne glede na to, ali bo vaš mali vrt preprost ali bogat, zmeraj naj bo zasnovan tako, da boste na njem z veseljem delali in bivali. Zato že ob načrtovanju upoštevajte želje vseh družinskih članov in zlasti tistega, ki bo na njem preživel največ časa in ga skrbno urejal.