Zgodba Smrekarjeve domačije je stara več kot sto let, na območju, kjer je danes sodobno poslopje, je namreč nekoč stala najprej mogočna kmetija in nato še gostilna, ki je dolgo veljala za središče družabnega življenja v Grobiščah, na neki način pa zdajšnji lastniki to zgodbo na bolj moderen način peljejo naprej. 

Snovalka obnove in zasnove je bila je bila arhitektka Aleksandra Leban Meze. 

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Blaž Švab o prvem božiču z dvema otrokoma

Partnerica Blaža Švaba se je vrnila na delo, zato je december za glasbenika še toliko bolj pester. Kakšni pa bodo prazniki z dvema otrokoma?

Družina Stegel je kmetijo prevzela leta 2009 in ji leta 2015 dokončno nadela novo podobo. Ob peti obletnici obnove so Melita in Matjaž ter hčere Zala, Živa in Ajda na kmetiji posadili vsak svoje drevo.

Melita Stegel je kmetijo, ki je obsegala 7 hektarjev obdelovalnih površin in tri takrat že kar načete stavbe, podedovala leta 2009. Z možem Matjažem sta se odločila, da bosta osnovno dejavnost nadgradila, domačijo obudila in ji vdahnila novo vsebino. »Prijavila sva se na različne razpise Agencije za kmetijske trge in Evropskega sklada za regionalni razvoj in s pomočjo sredstev obnovila star, dotrajan skedenj, zgradila prostor za predelavo suhomesnatih izdelkov na domačiji, zrasel je tudi nov nastanitveni objekt po podobi in na mestu nekdanjega hleva in stanovanjske hiše. S pomočjo Agencije za kmetijske trge, RDO Postojnska jama – Zeleni kras in z drugimi partnerji pri projektu nam je uspelo izpeljati vse začrtane naloge,« nam je zaupala gospa Melita. Danes kmetija obsega 35 hektarjev obdelovalnih površin in okoli 75 glav živine. Na ekološki način vzrejajo tudi slovenske avtohtone pasme, kot sta krškopoljski prašič, cikasto govedo ter osli. Za pestrost kmetije pa poskrbijo mini ovčke in himalajske koze.

V prenovljenem skednju so seno dobro vključili v dekoracijo. Najdemo ga v vitrini (na fotografiji), točilnem pultu ...

Skedenj je bil že na odpisu, a jim je uspela moderna prenova, v katero so vključili leseno ogrodje in stare značilne kamnite stene.

Osnova prenovljene kmetije je skedenj, zgrajen na temeljih skoraj popolnoma podrtega starega senika. V obnovljeni skedenj so vključene tri značilne kamnite stene in pa lesena konstrukcija, tudi značilno leseno ostrešje. Na moderen način obnovljeni skedenj je danes namenjen tako uživanju v dobrem domačem kosilu kot rojstnodnevnim zabavam, poslovnim srečanjem in promocijskim dogodkom. Prava posebnost skednja je zagotovo tudi umestitev sena v dekoracijo, saj ga lahko najdete v vitrini ali sprednjem delu točilnega pulta. V opremi pa seveda prednjačijo leseni izdelki in kamniti zidovi v slogu starih zidanih kamnitih hiš. Celotno zgodno dopolnjujeta še dva objekta, oba zgrajena po vzoru stavb stare domačije. Servisni objekt s kuhinjo, predelovalnico in sanitarijami je popolnoma nov, tretji objekt, kjer so na voljo nastanitvene kapacitete, pa je nadomestna gradnja prvotne hiše s hlevom, ki je zgrajena po vzoru tradicionalnih kmečkih hiš. Večina pohištva v sobah, sprejemnem prostoru, jedilnici in čajni kuhinji je narejena iz smrekovega lesa, ki prednjači v okolici Postojne. Apartmaje in sobe pa so poimenovali po nekdanjih članih domačije in tako v celotno zgodbo še dodatno vpletli zgodovino posestva. 

Gostom na domačiji nudijo domačo hrano, značilno za okolico domačije. Sami pridelujejo suhomesnate izdelke, domače likerje ter jabolčni in breskov sok. Imajo tudi svoj mlin in žita, iz domače moke pa pečejo kruh. 

Lepota zelenega krasa

Domačija se lokacijsko uvršča pod turistično znamko Zeleni kras, ki zajema območja primorsko-notranjske regije in je plod sodelovanja občin Bloke, Cerknica, Ilirska Bistrica, Loška dolina, Pivka in Postojna. Sama destinacija pa je privlačna tako za enodnevne izlete kot tudi za večdnevne oddihe. Poleg moderno obnovljene tradicionalne Smrekarjeve domačije lahko obiščete še Park vojaške zgodovine, največji muzejski kompleks v Sloveniji, raziskujete raznoliko staro mestno jedro Ilirske Bistrice in v njej obiščete čebelarski dom ali se udeležite kulinarične delavnice legendarnega Riharda Baše. Kulinarično zgodbo pa zaključite z okušanjem mlečnih in sirnih kozjih dobrot ekološke kmetije Česnik.