Roman Dnevnik iz bunkerja je s svojim izidom dvignil precej prahu v Veliki Britaniji, zagotovo pa še več po tem, ko je prejel prestižno nagrado Carnegie Medal. Britanski The Telegraph z očitki začenja že v samem naslovu, ki je zastavljen kot vprašanje, zakaj bi si kdo želel, da najstniki berejo takšne knjige, nadaljuje pa s tem, da gre za nevarno in nizkotno zgodbo, saj vsebuje teme, kot so odvisnost od heroina, poskus posilstva, mučenje in umor. Avtor je roman skušal izdati skoraj deset let, a so ga založbe vztrajno zavračale. V odgovoru na očitek, da knjiga ni primerna za mladostnike, saj nima srečnega konca, je poudaril, da so »mladi dovolj modri, da bodo prenehali z gledanjem ali branjem nečesa, kar jim ni všeč. Niso tepci«. 

Vsebina:
Najstnik Linus Weems se zbudi v podzemnem bunkerju, potem ko ga je neznanec, ki se je pretvarjal, da je slep, zvabil v kombi in ga omamil s kloroformom. Ker je njegov oče precej slaven, najprej pomisli, da ga je neznanec ugrabil zaradi odkupnine. Kmalu po njegovem prihodu v bunker začnejo z dvigalom, ki je edini dostop in izstop iz podzemne ječe, prihajati še drugi ugrabljenci, dokler jih ni naposled šest in so zasedene vse sobe.

Linusu se pridružijo še devetletna Jenny, mlada in arogantna Anja, poslovnež Bird, ki je srednjih let, odvisnik Fred, ki je gromozanski moški, in Russell, starejši temnopolti moški, za katerega se izkaže, da je znani fizik in da ima možganski tumor. Skupina hitro spozna, kakšna so pravila igre. Ugrabitelj jih namreč nadzira prek kamer, vsak prestopek pa kaznuje bodisi z odtegnitvijo hrane ali svetlobe bodisi z drugimi neprijetnimi sredstvi.