Aurora blesti v borilnih veščinah in pravi, da jo moti, ker ljudje mislijo, da so borilne veščine za ženske neznačilen šport, sama pa jih obožuje, saj je zaradi njih zrasla v vseh pogledih. Kljub številnim treningom se v prostem času rada druži s svojimi prijatelji in si med tem privošči tudi kakšno pregreho, ki bi se ji morda morala izogibati. Njen največji uspeh pa je zagotovo letošnje prvo mesto na svetovnem prvenstvu.

Izbrala si si za dekleta nekoliko netipičen šport ...

Mislim, da ni pošteno, da ljudje mislijo, da so borilne veščine nenavadne za ženske. Zakaj? Ko so mi rekli, da je to šport za moške in da naj se z njim ne ukvarjam, sem se smejala, ker mislim, da se da pri tem popolnoma opustiti razlike med spoloma. Odličen primer zame sta Ronda Rousey in Holly Hom in številne druge, ki se ne bojijo, da bi v ring vstopile tudi z moškimi.

Nam lahko na kratko opišeš, od kod ljubezen do borilnih veščin?

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Peter Flegar: Na odru tvegam svoje življenje

V nedeljo bosta v Peter in psiček Oskar na polfinalnem odru šova Slovenija ima talent znova pripravila gledalce do trepetanja.

Ljubezen do tega športa se je rodila, ko sem se kot otrok začela ukvarjati s karatejem. Bila sem zelo napeta in izgubila sem vso svojo samozavest. Zaradi tega športa pa se počutim samozavestnejšo. Ko sem bila v srednji šoli, smo se z mamo preselili v Videm in tam me je vpisala v telovadnico Kick box, kjer je učitelj v meni nekaj opazil. Počutila sem se mirnejšo, šolanje se je izboljšalo in lažje sem delovala z ljudmi. Po dobrem letu sem po pogovoru s prijateljem odkrila mešane borilne veščine, med obiskom v telovadnici pa je bila moja prva lekcija s fanti. Ti in trener Fabrizzio Scardovelli so mi bili v veliko pomoč pri moji rasti in izbiri. Tu se jim moram res zahvaliti, saj je naša ekipa kot moja druga družina, v dobrem in slabem, saj skupaj rastemo kot ljudje in kot športniki.

Imaš kakšnega posebnega vzornika in zakaj prav njega ali njo?

Da, Mohameda Alija, ker je zgodovinsko gledano res velik boksar, ki mu je kljub svoji preteklosti uspelo in je spisal svojo zgodovino. V svoji sobi imam na steni tudi njegov citat: Zmagovalci niso ustvarjeni v telovadnicah. Zmagovalci so rojeni iz nečesa, ker imajo v sebi – iz želje, sanj in vizije.

Naštej nam, prosim, svoje največje uspehe in povej, na kaj si v svojem športu še posebej ponosna.

Na svetovnem prvenstvu Fight Net v San Mariu sem v disciplini »grappling« osvojila 1. mesto (v kategoriji nad 65 kilogramov). Na italijanskem prvenstvu ADCC Shooto v mešanih borilnih veščinah pa sem zaradi poškodbe nosu osvojila 2. mesto. Svoj šport ljubim, ker sem zaradi njega zrasla v vseh pogledih.

Koliko časa nameniš treningom?

Pred tekmami treniram trikrat na teden v Vidmu in dvakrat na teden v Gorici. Sicer druge dni treniram doma z boksarsko vrečo. Imam dve: navadno vrečo za boks in vrečo dummy, ki je v obliki človeka, z njo pa treniram grappling. Včasih se dobimo tudi v parku za skupne treninge.

Kakšni pa so tvoji dolgoročni cilji?

Dolgoročno bi rada dosegla še druge zmage v drugačnih svetovnih zvezah. Moje največje sanje pa so, da bi odprla telovadnico, a ne samo za mešane borilne veščine, temveč takšno z napravami in drugo ponudbo.

Kaj bi bila, če ne bi bila športnica?

Ne vem, zelo težko vprašanje.

Kaj počneš v prostem času?

V prostem času se učim. Rada se dobim s prijatelji in se ukvarjam z drugimi športi, kot sta tenis in smučanje. Najraje pa hodim na sladoled, tudi če moram paziti na težo.

Zakaj bi najstnicam predlagala, da se odločijo za treninge borilnih veščin?

Na prvi pogled morda kdo misli, da so mešane borilne veščine agresiven šport. Toda tisti, ki popolnoma živijo v tej umetnosti, vedo, da je to motor motivacije in neskončno iskanje na psihološki in fizični ravni. Učenje, kako se braniti in zagovarjati pred drugimi. To so vzroki, zakaj morate priti v stik z našimi disciplinami, vendar pa je treba imeti tudi prave učitelje. Sama sem s tem dobila svoj smisel v življenju. Vsi športniki, ki resno jemljejo svoje discipline, imajo tisoč razlogov za življenje, če ne drugega, pa vsaj občutek za izboljšanje in rast. Naučiš se sprejeti poraz, morda se to nekaterim zdi nepomembno, vendar v življenju obstajajo porazi. Učiš se, da deliš in rasteš z drugimi ljudmi ter da sprejemaš nove ljudi v svojo ekipo, jim pokažeš ljubezen, ki ste jo vi prejeli.

Živiš v Italiji, vseeno pa te moram vprašati, kaj ti je najljubše v Sloveniji?

Ja, živim v Italiji, moja mati pa je iz Bovca, zato sem zelo rada v Sloveniji. Vedno ko imam počitnice, grem k dedku in babici. Letos pa bom v Sloveniji tudi delala.

Nam lahko zaupaš kakšno svojo razvado?

Nimam kakšne posebne razvade, samo zelo rada jem sladoled, ki ga velikokrat na skrivaj jem tudi takrat, ko imam dieto zaradi treningov.