Najljubša risanka

Nedeljsko jutro je bil edini čas, ko sem lahko pred televizijo sedela več kot pol ure in takrat sem z veseljem uživala v Živ Žavu. Moja najljubša risanka je bila Želodko Superca (in Cofko Cof, pa Tabaluga, pa Franček, pa ...) iz katerega uvodno pesem še vedno vsaj enkrat na teden prepevam. Njegova hiška na drevesu pa je še danes moja skrita želja, ki upam, da jo nekega dne uresničim.

Špelo lahko spremljaš TUKAJ! 

Okus po otroštvu

Se še spomniš tistega posladka, ki si ga prejel po kosilu le ob posebnih priložnostih? Sladek belo rjavi desert, ki pa je bil veliko več kot le desert. Monte. Značilne rjavo bele posodice sem vedno shranjevala in nato v njih pospravljala drobnarije ali pa jih uporabila kot pohištvo pri igranju z Barbie. Monte sem lahko jedla le ob izbranih dnevih, saj si ga takrat lahko našel le v večjih prodajalnah.

Monte se je ogromno spremenil od takrat, ko sem bila jaz otrok, pa ne po svoji embalaži in tudi ne po okusu, ampak po asortimanu, ki ga zdaj ponujajo. Kot kaže, so pri Zott spoznali, da Monte ne jedo več le otroci, ampak smo tudi odrasli še vedno nori nanj. Še danes se zato z Monte rada razvajam, ko se uležem pod odejo in gledam Say yes to the dress.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Leopold I. ime dobil po legendarnemu Michaelu Jacksonu

Umetniško ime Leopold I. izhaja iz njegovega priimka, v resnici pa mu je ime Michael, po Michaelu Jacksonu, ki ga je oboževala raperjeva mama.

Samolepilni in magnetni uhani

Strah pred luknjanjem ušes je pri meni trajal vse do pubertete. Želela sem nositi uhane, a je bil strah prevelik, zato sem nosila samolepilne uhane v obliki srčkov in zvezdic. Kasneje sem jih zamenjala z magnetnimi diamantnimi uhani, ki pa smo jih dekleta uporabljala tudi v nosu in le upala, da ne kihnemo. Mojega strahu pred luknjanjem niso odgnale vse obljube in prepričevanja, vse dokler nisem zagledala ženske z dolgimi prekrasnimi svetlo rjavimi skodranimi lasmi in ogromnimi okroglimi uhani. To je bil moment, ko sem rekla: "Jaz si želim prave uhane!".

Spanje pred hišo

Poletne počitnice niso bile počitnice, če nisi vsaj enkrat spal pod zvezdami. Spanje v šotoru ali pa kar tako na prostem je vedno imelo svoj čar, kljub temu da sem zaspala ob zvoku brenčanja komarjev in se zbudila ob cviležu mačk. Pogovori o fantih s prijateljicami in glasen smeh, ki je zbudil vsako upokojeno sosedo, so se odvijali dolgo v noč, dokler ni katera od teh sosed zakričala v pižami skozi okno ter nas napodila spat.