Direktor uspešnega družinskega podjetja je pomahal v slovo perspektivnemu delu v pohištveni industriji in stopil za štedilnik slavne kuhinje MasterChef, od koder se je večkrat povzpel na balkon. Simpatični Luka Novak je z jedmi navduševal iz tedna v teden in na koncu, tudi na svoje veliko presenečenje, slavil zmago. Kipec mu veliko pomeni, še več pa priložnosti, ki jih skupaj z njim drži v rokah. Zdaj se bo namreč lotil uresničevanja sanj v kulinariki, življenje, kjer je še pred kratkim nizal uspehe, pa pušča za seboj …

(Nekdanji) direktor uspešnega podjetja in diplomirani inženir tehnologije prometa je postal zmagovalec šova MasterChef - Luka, tole se pa super sliši, kajne? Velika potrditev, da se je v ljubiteljskem kuharju ves čas skrival velik talent.

Nauk te zgodbe je, da si moraš upati in zapustiti cono udobja, tudi če misliš, da je to takrat najslabša odločitev. Moraš slediti svojemu srcu in svojim sanjam, če kij le imaš. Marsikdo me vpraša, ali mislim, da sem se prav odločil. Lahko potrdim, da sem se prav odločil, ne glede na to, ali bi zmagal ali ne. To je bila zame prelomna točka v življenju, lahko rečem, da sem s to odločitvijo dobil krila in poletel proti svojim sanjam.

Ljudje smo pogosto naravnani tako, da se raje zatekamo k tarnanju nad življenjem, kot pa da bi zavihali rokave, se premaknili in se lotili izvajanja sprememb. Najbrž je kriv strah pred neuspehom?

V življenju moramo tvegati in poskusiti stvari. Tudi če pademo, ni s tem nič narobe. Vedno lahko na to gledamo iz pozitivne strani in se nekaj iz tega naučimo. Če je želja dovolj velika, bodo prišli tudi rezultati, in to je običajno takrat, ko najmanj pričakujemo.

V vašem primeru je tveganje obrodilo najslajše sadove. Kaj vam zmaga pomeni?

Zmaga mi pomeni veliko. Nisem si mislil, da mi bo uspelo, ampak zdaj, ko imam pokal, bom to priložnost zagrabil z rokami, kot hobotnica, in poskusil to izkoristiti.

In kako je držati v roki slavni kipec? Kje je našel svoje mesto?

Kipec je kar težak. Sem bil malo šokiran, ko sem ga prvič prijel v roke. (smeh) Je pa občutek ponosa na samega sebe neizmerljiv. Res sem vesel, da mi ga je uspelo prinesti domov. Za zdaj kipec še nima svojega mesta, se mu pa pripravlja prav poseben prostor – upam, da vam ga bom lahko kmalu pokazal.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

6 preprostih prazničnih idej za nohte, ki jih lahko ustvarite same

Odkrijte 6 preprostih in elegantnih idej za praznične nohte, ki jih lahko ustvarite sami. Od francoskih konic do bleščečih detajlov – popolne manikire za praznični čas!

Bi rekli, da so vam izkušnje z vodenjem koristile tudi pri organizaciji dela in pri samih odnosih v MasterChefu? Ne nazadnje ste imeli v družinskem podjetju pod seboj kar 15 ljudi …

Ja, lahko trdim, da so mi pretekle izkušnje organizacije prišle še kako prav v MasterChefu. Sploh v finalni - če ne bi bil toliko podkovan v organizaciji, mislim, da mi to ne bi uspelo. Tudi odnosi so bili dosti lažji, navajen sem namreč delati z ljudmi, in to mi je še kako prav prišlo na tekmovanju.

Že samo pojavljanje v kuharskem šovu vpliva na življenje tekmovalcev. Kako ste slednje občutili vi?

Pritisk javnosti je kar velik. Prej me nihče ni opazil, ko sem šel v trgovino ali kam drugam, zdaj pa je to precej drugače. Človek se mora navaditi, ampak pravim, da vsak, ki se prijavi v tak šov, ima neko tiho željo po prepoznavnosti.

Kaj vse se je spremenilo, odkar ste postali obraz MasterChefa?

Luka ostaja Luka, takšen, kot je bil prej - nasmejan, pozitiven in pripravljen na akcijo. Je pa tako, da kamorkoli grem, me večina ljudi pozna. Človek se navadi, tako da sem hkrati tudi ponosen na to.

Boste ostali v kuharskih vodah, sledili srcu in strasti, ki vas je pripeljala pred kamere, ali vas vleče nazaj v družinsko podjetje, kjer ste zadnja leta želi uspehe? Katero pot ste ubrali?

Ostajam v kuharskih vodah. To je bil moj namen in tudi razlog, zakaj sem se udeležil tekmovanja. Želim nadgrajevati znanje v kulinariki in delati odlične dogodke po vsej Sloveniji. V podjetje se v tem trenutku ne nameravam vrniti.

Pred začetkom snemanja oddaje ste dejali, da bi v primeru zmage denarno nagrado vložili v odprtje restavracije oziroma v začetek nove poslovne poti. Kakšni so načrti danes? Se že kaj kuha?

Načrti ostajajo isti, kot so bili pred šovom. Sicer restavracije v tem trenutku nimam namena odpirati, ampak bi se rad udeležil čim več dogodkov po Sloveniji. Na ta način želim ljudem približati svoj pogled na kulinariko. Prav tako načrtujem kar nekaj lepih dogodkov, ki bodo poskrbeli za izboljšanje kulinarike v Sloveniji. Pri meni se vedno kuha, če ne na štedilniku, pa v moji glavi. V tem trenutku se dogovarjam, da bi vzel v najem prostor, kjer bi si naredil pripravljalnico. Na ta način bi namreč vse skupaj lažje potekalo. No, bomo videli, v katero smer se bo vse skupaj obrnilo.

Maša je pred kratkim omenila, da si boste, če zmaga on, Evita ali vi, privoščili skupen oddih. Boste slednje uresničili?

Seveda, da bomo to uresničili. Res je, da se mi zdi, da bomo zdaj kar veliko zasedeni, ko pa se zadeve malo umirijo, pa gremo skupaj na dopust.

Česa ste se poleg novih tehnik kuhanja v MasterChefu še naučili?

Naučil sem se ogromno o sebi, kakšen sem in kako reagiram v določenih situacijah. Vesel sem, da sem se udeležil tekmovanja, da sem prišel do dognanj o samem sebi. Nikoli si nisem mislil, da znam tako mirno odreagirati v določenih stresnih situacijah, kot sem to počel v samem tekmovanju.

Če se sprehodiva po spominih, kaj vam je bilo od vsega najtežje?

Najtežje mi je bilo, da smo bili toliko časa odmaknjeni od socialnega življenja in da sem bil konec koncev prepuščen samemu sebi. To mi je bilo v celotnem šovu najtežje.

Če bi se lahko vrnili nazaj, ali bi kakšno odločitev ali dejanje danes izpeljali drugače?

Ne, vse bi naredil točno tako, kot sem. In stojim za vsemi odločitvami, ki sem jih sprejel.

Kaj vam bo, poleg zmage, seveda, ostalo v najlepšem spominu?

To, da sem spoznal samega sebe in odlične ljudi, kot sta Maša in Evita. Prav tako lahko izpostavim Jureta. Nisem si mislil, da imamo toliko skupnega, in prav ponosen sem na to.

Kako so se najbližji odzvali na novico, da domov prinašate pokal?

Bili so presrečni. Moji trije prijatelji oziroma moja druga družina, kot jim rečem, so si ogledali finale v živo in se mi zdi, da niso čisto dojeli, kaj se je zgodilo. Ampak bili pa so ponosni do neba. Moja družina me je po samem finalu pričakala doma in mi okrasila celotno stanovanje, vsi so bili videti presrečni in res ponosni name.

Spremljali smo vas za kuharskim pultom, a za tekmovalce se je ves čas odvijal še drugi del življenja v hiši, kjer ste bivali tedaj, ko niste snemali. V kakšnem spominu vam bo ostal ta del dogodivščine, ki občinstvu ni znan?

Rekel bom samo to, da sem imel srečo, da sem dobil takšne sostanovalce, kot sem jih, in da sem spoznal Mašo in Evito. Brez njiju bi bilo v hiši mnogo težje. Sem pa oseba, ki se odmakne in se ne spušča v nikakršne konflikte, tako da mi je bilo lažje kot preostalim.

Kako ste se tekmovalci razumeli doma, torej za kamerami? S katerimi ste si delili spalne prostore in s katerimi ste preživljali največ časa?

Največ sem se družil z Mašo, Evito, Fabijanom, Bernardom in Juretom, in prav s temi smo tudi ostali v kontaktu. Z drugimi pa se žal nisem ravno najbolje razumel … Samo kot pravijo, vsak ne ustreza vsakemu.

Kako ste običajno preživljali čas v hiši? Ste si privoščili tudi kaj zabave?

V hiši smo se poskušali čim bolj sprostiti. Večkrat na dan smo odšli na sprehod, da smo se naužili svežega zraka, ki smo ga potrebovali. Seveda pa smo se v hiši tudi pozabavali, vendar na svoj način.