»Gre za pomembno pridobitev v boju z rakom in drugimi spremembami na materničnem vratu. Žensko s kakršnokoli bolezensko spremembo na materničnem vratu bomo končno lahko obravnavali celostno, to pomeni, da bomo lahko organizirali konzilij strokovnjakov različnih področij in se posvetovali glede nadaljnje najboljše obravnave« je v uvodu ob otvoritvi povedala prof. dr. Špela Smrkolj, specialistka ginekologije in porodništva Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani.

Rak, ki ga lahko izkoreninimo

Rak materničnega vratu se največkrat razvije kot posledica okužbe s humani papiloma virusi (HPV). Poznamo preko 200 različnih serotipov tega virusa. Le ta se zelo hitro prenaša, zmotno pa velja, da se prenaša le s spolnimi odnosi. Je že res, da je možnost okužbe večja ob spolnem stiku, virus pa se prenaša že ob tesnem stiku s kožo ali sluznico. Tako se ocenjuje, da se kar 80 % spolno aktivne populacije vsaj enkrat v življenju okuži. Še posebno dovzetni za okužbo so mladostniki in mlajši odrasli med 15 in 25 let, sicer pa se lahko okužimo kadarkoli v življenju in to tudi večkrat. Enako pogosto se okužijo moški in ženske, oboji so tudi prenašalci in oboji lahko zbolijo za različnimi spolnimi boleznimi in različnimi raki. V kolikor bi dosegli globalno strategijo za eliminacijo raka materničnega vratu 90-70-90 (90 % precepljenost, 70 % pregledanost žensk v presejalnem programu , 90 % ustrezno zdravljenih) podano s strani Svetovne zdravstvene organizacije, bi rak materničnega vratu, ki je četrti najpogostejši rak pri ženskah, do leta 2030 izkoreninili. Do sedaj je to uspelo le pri eliminacii črnih koz.

Povečati precepljenost med deklicami in dečki je nujna 

Pred okužbo s HPV se je možno zaščititi s cepljenjem. Cepljenje proti HPV je varno in dolgotrajno zaščiti pred okužbo z večino nevarnimi genotipi virusa. V Sloveniji je na voljo devet valentno cepivo, ki varuje pred sedmimi najpogostejšimi nevarnejšimi genotipi HPV, ki lahko povzročajo predrakave spremembe in raka materničnega vratu ter nekatere druge rake spolovil, danke in ustnega dela žrela ter pred dvema manj nevarnima genotipoma HPV, ki povzročata genitalne bradavice.

Namenjeno je za uporabo od 9. leta starosti dalje z namenom preprečevanja predrakavih sprememb in raka materničnega vratu, zunanjega spolovila, nožnice in zadnjika, ki jih povzročajo genotipi HPV, vsebovani v cepivu, ter genitalnih bradavic (koničasti kondilomi), ki jih povzročajo določeni genotipi HPV.

V Sloveniji je od  leta 2007 na boljo brezplačno cepljenje deklic v 6. razredu v sklopu sistematskih pregledov, in od leta 2021 tudi dečkov.

Cepivo proti HPV je zelo učinkovito pri še neokuženih posameznikih, zato je zgodnja precepljenost ključna. Cepljenje je najbolj učinkovito pred pričetkom spolne aktivnosti, ko posamezniki še niso bili izpostavljeni okužbi s HPV. Imunski odziv na cepljenje proti HPV je tudi najboljši v starosti 9-15 let, ko za zaščito zadostujeta dva odmerka cepiva. Za starejše od 15 let so potrebni trije odmerki cepiva.

Vodja državnega presejalnega programa Zora, doc. dr. Urška Ivanuš opozarja, da nam, v kolikor ne bomo povečali precepljenosti, kljub vsem uspehom presejalnih testov in uspešnega zdravljenja, ne bo uspelo pasti pod magično mejo štiri nove bolnice na sto tisoč žensk. Ta je v zadnjih dveh letih še upadla zaradi izpada sistematskih pregledov (posledica ukrepov COVID-19 ) in splošnega nezaupanja v cepljenje.

Cepiva proti HPV so izredno varna in učinkovita, kar dokazujejo rezultati preteklih in trenutno potekajočih raziskav ter podatki na podlagi cepljenja, ki poteka v številnih državah po svetu.

V Sloveniji je znotraj organiziranih cepilnih dnevov omogočeno tudi brezplačno cepljenje deklet, rojenih po letu 1997, za ostale pa je cepljenje priporočljivo, a plačljivo.

Kaj nam prinaša kolposkopski center

Kolposkopija je preiskava, pri kateri pod povečavo pregledajo osvetljeno tkivo materničnega vratu, nožnice, zunanjega spolovila in presredka. Najpogosteje se uporablja pri ženskah, ki so imele predhodno ugotovljen nenormalen bris materničnega vratu. Največkrat se te spremembe ugotovijo pri mlajših ženskah še preden rodijo. Strokovna, celovita in multidisciplinarna obravnava pomeni temeljit posvet več strokovnjakov o nadaljnji obravnavi. Le ta naj ne bi bila prehitro preinvazivna, saj lahko zaradi take obravnave pride do posledic, kot so prezgodnji porodi, težje zanositve, splavi in sploh nezmožnost zanositve ali donositve ploda. Center bo omogočal tudi bolj načrtovano učenje kolposkopije, obenem pa bo razbremenil obstoječe specialistične ambulante in tako skrajšal čakalne dobe za druga ginekološka obolenja.