Vroče ta hip

Gašperjevo zadnje slovo

MGL

Ko je nedeljsko sonce spustilo jutranjo kuliso, je svet pognal utečeno kolesje, ne da bi vedel, da se je ustavilo njegovo srce.

Poslovil se je, ko so živahno ljubljansko ulico ogreli prvi prameni sončnih žarkov. Brez slovesa. Smrt se je priplazila tako nenadoma, da um ne more sprejeti resnice. Ugasnilo je življenje enega najbolj znanih slovenskih obrazov, ki je pošteno zaznamovalo svet odrskih desk in se vtisnilo v čas in prostor televizijskega traku. Bil je velik človek, Gašper Tič. Steber, zavetje, ocean. Slovenija žaluje za srčnim človekom, katerega zgodba žari kot najsvetlejša zvezda. Sožalje družini.

Gašper, to je tvoja zgodba …

Kdo je bil, Gašper Tič? Vse, veliko, največ, pravijo tisti, ki so zrli v globino njegovih oči. Na tem svetu je pustil velik pečat, trdno zasidran med reže odrskih desk, mežikajoč na kilometrih televizijskega in filmskega traku. Rodil se je v mesecu maju, leta 1973 v Kopru, poslovil pa se je na junijsko jutro, v 44 letu starosti. Bil je velik slovenski gledališki, filmski  in televizijski igralec. Talentiran režiser, umetnik, ki je pisanim besedam vdahnil življenje.

Gašperjevo umetniško ustvarjanje je največ sledi pustilo med zidovi Mestnega gledališča ljubljanskega (MGL), čigar član ansambla je bil vrsto let. Stopinje je pustil tudi na odrskih deskah drugih gledališč, denimo v SNG Drama Ljubljana, Koreodrami Ljubljana, Gledališču Koper in SSG Trst.

Gašper Tič.jpg
Ukvarjal se je tudi s pisanjem, gledališko režijo, pogosto v ljubiteljskih gledališčih, in pedagogiko.
Bobo

Njegovi dosežki dokazujejo, kako siromašen bi bil slovenski umetniški prostor, če leta 1991 ne bi stopil skozi težka vrata Akademije za gledališče, radio, film in televizijo, kjer je študiral dramsko igro in umetniško besedo. Že njegovi prvi koraki so pritegnili pozornost, veliko je igral že med samim študijem, slednjega pa zaključil v svojevrstnem stilu, za vlogo v uprizoritvi Gospod Puntila in njegov hlapec Matti Bertolta Brechta in Petra Pajota v Ljudožercih Gregorja je namreč prejel univerzitetno Prešernovo nagrado.

A na svoji poti je nanizal še mnogo priznanj in dosežkov. Za izvedbo in priredbo monokomedije 'Joooj, tako sem prišel na svet', je leta 1999 prejel nagrado zlata paličica. Tudi premnogi liki, ki jim je vdahnil življenje, da so vstali iz pisane besede in zaživeli pod odrskimi žarometi niso ostali neopaženi. Severjevo nagrado je leta 2000 stisnil v dlani za vloge Arlecchina v Goldonijevem Slugi dveh gospodarjev, Andreja Smoleta v 1821 Milana Dekleve, Mojce Kranjc in Alje Predan pa za vlogo Salvadorja Dalíja v Histeriji Terryja Johnsona. Še mnogo drugih priznanj se je zvrstilo, nagrada na festivalu Sterijino pozorje v Novem Sadu, Dnevnikova nagrada za vloge Tobije Rigeja v 'Kar hočete' Williama Shakespeara, priznanje ZDUS za vlogo Vasilija Ohlobistina v Tanji-Tanji Olje Muhine, pa Viktor za posebne dosežke za stvaritev lika Ana Liza v oddaji Spet doma na RTV Slovenija.

Tudi na velikih in malih zaslonih je zažarela njegova zvezda. Nastopil je v celovečernem filmu Oda Prešernu, kjer je odigral vlogo Prešerna, pa v filmu Kruha in iger, z upodobitvijo Petelina. Številni kratki filmi, mnoge radijske igre, do potankosti izklesani liki, vse to in še več je Gašper Tič ustvaril na svoji poti.

Pa saj je bil, vse to in še mnogo, mnogo več, pravijo tisti, ki so ga poznali. Ne le umetnik, predvsem velik in moder človek, globokega pogleda in zlatega srca.

Od Gašperja pa se čustveno že poslavljajo številni igralski kolegi: 

To je ob smrti Gašperja Tiča povedala Tanja Ribič 

Ganljiv zapis Zvezdane Mlakar o Gašperju Tiču ...