Dejan Vunjak ima od vseh najpočasnejšega ljubljenca. No, vsaj navidezno, saj se zna, kadar je treba, tudi podvizati in pretegniti noge. Ima namreč želvo, ki mu jo je kot dečku podaril pokojni oče. »Sicer ima vodo za kopanje na voljo vse leto, poleti pa je to še posebej potrebno. Ko jo namestimo na vrt, je bivalni prostor vedno delno na soncu, delno v senci. Dovolj ima tudi hrane in gibalnega prostora. Obvezno je treba ustrezno ograditi njeno kraljestvo, saj je postala pravi specialist za pobege k sosedom. Pač malo na klepet in po želvje čenče, ampak človek se vedno ustraši, zato zdaj to vandranje že v kali zatremo.«