Novinarstvo je njena strast od majhnih nog in s službo na Pop TV so se ji izpolnile sanje, zato se poklicu predaja z vsem srcem. Energije pa ji ne zmanjka niti zunaj delovnega mesta, saj je navdušena športnica, ljubiteljica dobre literature in predstav.

Kdaj ste odkrili svojo ljubezen do novinarstva? So vas v otroštvu zanimale kakšne druge stvari ali ste od nekdaj sanjali o tem?
Odkar pomnim, sem želela v rokah držati mikrofon in stati pred kamero. Svoj prvi prispevek sem naredila pri osmih letih, ko so mi v oddaji 24ur ob dnevu otroka dali priložnost, da sem skupaj z novinarko Jano Kobal svoje sošolce in sošolke spraševala, kdo so njihovi junaki. Jana mi je po končanem terenu rekla, naj se vedno zahvalim snemalcu za njegov trud in kreativnost, kar vsakič storim še danes.

Nikoli ne veš, kaj ti bo prinesel nov dan. Na enem izmed terenov sem, recimo, skočila s Solkanskega mostu!

Kaj je za vas najboljši del novinarskega poklica?
Razgibanost, kreativnost, preizkušanje novih stvari, obiskovanje različnih dogodkov in spoznavanje različnih ljudi ... Nikoli ne veš, kaj ti bo prinesel nov dan. Na enem izmed terenov sem, recimo, skočila s Solkanskega mostu!

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Tudi nizko samovrednotenje je eden izmed znakov depresije

Ste žalostni, črnogledi, tesnobni in povsem brez motivacije? Če ste pomislili, da ste se znašli v pesti depresije, si najprej preberite, kaj vse slednje zajema. Vsake začasne motnje razpoloženja namreč še ne moremo uvrstiti med tovrstno motnjo.

Pa najslabši? Vas kdaj, recimo, moti to, da je treba ves čas delati, pokrivati dogodke tudi ob urah zunaj običajnega delovnega časa in podobno?
Ker sem jutranji tip človeka, me nočne ure včasih res ubijajo. Še posebej če je kakšen koncert daleč stran in po intervjujih sledi še vožnja domov. Pa tudi to, da so prazniki za nas, novinarje, normalni dnevi. Večina ljudi se takrat zbere na družinskih kosilih ali večerjah in se druži s prijatelji, jaz pa pač delam, in to včasih razumejo le najbližji.

Katere teme vas kot novinarko najbolj privlačijo?
Pri novinarstvu mi moja radovednost končno pride prav! (smeh) Zanima me toliko različnih stvari in tem, da se ne bi mogla odločiti samo za eno.

Kakšne so vaše izkušnje z znanimi osebnostmi, s katerimi se srečujete zaradi svojega poklica?
Izkušnje so seveda dobre in slabe. Zgodilo se je že, da sem bila pred kakšnim intervjujem res živčna, ker je bil moj sogovornik vsem poznan zvezdnik, a se je na koncu izkazalo, da je vsa skrb odveč, saj je bila oseba sproščena in prijetna. Imela pa sem tudi ravno nasprotne primere, ko sem bila v stiku z ljudmi, ki so vzvišeni in mislijo, da so velike zvezde, čeprav niso. Ampak tako pač je in ta poklic ti da veliko prakse, kako se odzvati ob posebnih vrstah ljudi. Včasih sem se veliko obremenjevala zaradi kakšne slabe izkušnje, zdaj pa to hitro pozabim in se raje spominjam lepših.

Kako se razumete s sodelavci rubrike Pop in?
Res jih imam rada! Od njih sem se ogromno naučila, od vsakega posebej. Takoj so me zelo lepo sprejeli, ves čas so mi pomagali in prepričana sem, da se lahko zanesem na njih, kar zadeva službene stvari in zasebne. Ne bi si mogla želeti boljših sodelavcev.

Zelo radi imate kulturo. Lahko naštejete nekaj svojih najljubših knjig in predstav, ki so vam najbolj ostale v spominu?
Kultura je ena od mojih najljubših sprostitev, saj mi nahrani dušo. Praznični december brez baletnih predstav, kot sta Labodje jezero in Hrestač, zame sploh ni pravi. Tako kot poletje brez knjige ne more biti dobro poletje! Moj najljubši avtor je Charles Bukowski, ker je obenem surov in romantičen. Sicer pa sem pred kratkim »odkrila« danskega pisatelja Jussija Adlerja Olsena, ki me s svojimi kriminalkami neverjetno prevzema. Ker sem plesala več kot deset let, je ena izmed mojih najljubših predstav slovenska Dance amore. Spomnim pa se tudi, da sem si v Londonu pri 13 letih ogledala muzikal Billy Elliot – bila sem očarana. Če bi znala vsaj malce lepše peti, bi se zagotovo tudi sama preizkusila v kakšnem mjuziklu, tako pa moram žal to prepustiti drugim. (smeh)

Radi pa se tudi ukvarjate s športom. Kateri je vaš naljubši?
Na prvem mestu je bil in vedno bo ples. Velikokrat se zalotim, da malce poplesujem že med hojo ali ko kje samo stojim. Vem, da mi je mami, ko sem bila mlajša, neprestano govorila: »Pa ti res ne moreš niti sekunde stati pri miru?!« Očitno ne morem, zato še danes dobim kak čuden pogled, češ, kaj pa ona počne. (smeh) Sicer pa sem bolj »sezonska« športnica: poleti tečem, hodim v hribe, rolam, kolesarim, pozimi pa smučam, bordam in se sankam. Ne vem, če obstaja šport, ki ga nisem ali pa ga ne bi preizkusila. Skoraj karkoli mi predlagate – jaz sem za!