Prav pred belim sladkorjem nas zadnje čase svarijo na vsakem koraku, saj naj bi bil glavni krivec ne samo za povečanje debelosti, temveč tudi za vse več sladkorne bolezni in cele vrste drugih resnih obolenj. Vse to, kot kaže, pri potrošnikih naleti na gluha ušesa oziroma na sladkorja željne brbončice, ki se ne pustijo prepričati o nasprotnem, sploh za praznike, ko se nam po domači potici že zdaj cedijo sline.
Na srečo obstaja cela vrsta vsaj malo bolj zdravih sladil, s katerimi lahko v svojih prazničnih receptih zamenjate bel sladkor ali vsaj nekoliko zmanjšate škodo, ki bi jo ta povzročil, če se mu že ne zmorete popolnoma odreči.
Niso vsa sladila enaka
Najprej je pomembno, da v trgovini nekaj več časa namenite izbiri sladkorja in ne posežete takoj po beli klasiki. »Sladila se med seboj razlikujejo po kemijski sestavi (saharoza, fruktoza, glukoza idr.) hranilni vrednosti (ob sladkorjih so običajno prisotne še druge pomembne hranilne snovi), po glikemičnem indeksu (parametru, ki nam pove, kako hitro živilo povzroča dvig krvnega sladkorja), po načinu pridelave in še čem,« pojasnjuje nutricionist in živilski tehnolog Matjaž Kološa.
Ne fruktoznemu sirupu
Pri nakupu živil bodite pazljivi predvsem na sestavino fruktozni sirup, ki je močno procesirano sladilo, predelano iz koruze.
Izberite nerafinirane in ekološke
Toda tu se pojavi druga težava, saj je dandanes na voljo že toliko različnih sladil, da se človek kar težko znajde. »Pomembno je, da je sladilo oziroma sladkor nerafiniran, saj tako obdrži večino pomembnih hranil (minerali, vitamini in druge zaščitne snovi), ki jih vsebuje živilo, iz katerega pridobivajo sladilo,« pravi nutricionist. Bodite pozorni na zavajanja, saj je rjavi sladkor pogosto le obarvan bel sladkor. Tudi tu velja pravilo, da brez natančnega branja zapisov na embalaži ne bo šlo. »Pomembno je tudi poudariti, da moramo predvsem pri nerafiniranih živilih izbirati ekološka živila, saj se lahko v omenjenih živilih skriva tudi mnogo ostankov kemičnih snovi – pesticidov in težkih kovin,« še svetuje strokovnjak. Naj vas od nakupa kakovostnega sladila ne odvrne njegova cena, saj gre za naložbo v vaše zdravje. Če ste zapisani zdravemu načinu prehranjevanja, pa boste sladilo tako ali tako uporabljali le redko oziroma v majhnih količinah.
Ne bojte se sladkorjev v sadju
Veliko je bilo slišati tudi o škodljivosti sladkorja, ki je v vedno opevanem zdravem živilu – sadju. Bi morali torej opustiti tudi sadje? »V sadju je prisoten predvsem sadni sladkor fruktoza. Ta je skoraj dvakrat slajša od saharoze, v preteklosti pa so jo priporočali sladkornim bolnikom. Čezmerno uživanje fruktoze resda lahko povzroča okvaro jeter in ledvic, poveča raven trigliceridov in holesterola, sproži lakoto, debelost, poviša krvni pritisk, inzulinsko rezistenco idr., vendar menim, da je vzbujanje strahu pred uživanjem sadja in pitjem sadnih sokov spet neki nov 'prehranski fanatizem',« pravi Kološa. Seveda pa je odvisno od tega, za kakšne količine gre, tako kot pri vsem tudi tu upoštevajte zmernost. »Zamenjati vodo s sadnimi sokovi, čeprav naravnimi, in to uživati v večjih količinah, je zagotovo že pretiravanje, ki lahko pusti posledice v našem telesu.« Škodljiv vpliv viška fruktoze v telesu je odvisen tudi od vaše telesne aktivnosti, saj ta lahko pokuri odvečno energijsko zalogo.
Eksperimentirajte!
Nerafinirani sladkorji in naravna sladila imajo precej različne vonje in okuse ter različne vrste sladkosti, pri kuhi in pečenju pa se tudi različno obnašajo in lahko pomembno vplivajo na končni rezultat. Ne bojte se eksperimentirati, če vas kljub temu skrbi, da potica z drugačnim sladilom ne bo božična polomija, pa vam bo v veliko pomoč splet, kjer se na to temo najde 1001 nasvet.
Previdno z umetnimi sladili
Najbrž ste že pomislili na to, da bi namesto sladkorja posegli po kakšnem od umetnih sladil, vendar previdnost ni odveč. »Umetna sladila so zagotovo napačna rešitev za zmanjšanje vnosa sladkorjev, saj imajo previsoko tveganje, ki jih povzročajo različne kemijske snovi,« pojasnjuje nutricionist. Drugače je pri naravnih sladilih, na primer steviji oziroma iz nje pridobljenih ekstraktih (glikozidih), ki so skoraj 300-krat bolj sladki od saharoze. »Žal je pri sladilu stevija nekoliko moteč le nekoliko grenkast priokus, ki nam je običajno tuj. Če s stevijo zaradi okusa popolnoma ne zamenjamo sladkorjev, pa lahko, po lastnih izkušnjah, zelo uspešno zmanjšamo delež takega ali drugačnega sladkorja ob hkratni uporabi stevije,« svetuje Kološa.
Zakaj pa ne brez njega?
Ste se kdaj vprašali, zakaj sploh uživate toliko sladkorja? Vaše telo ga za normalno delovanje sploh ne potrebuje. Bi se mu lahko odpovedali? »Če govorimo o sladkorju, ne moremo mimo dejstva, da so nam splošne družbene navade že od mladih nog tako spremenile okus in nas navadile na sladko, močno, aromatično, tako da smo praktično postali zasvojeni s sladkorjem in drugimi ojačevalci okusa. Bolj pomembna naloga, kot je sama izbira sladkorja, je tako morda, kako telo odvaditi od 'zasvojenosti' s sladkorjem in se znova navaditi na preproste, bolj naravne okuse,« pravi Kološa. Poskusite se vsaj teden ali dva upreti sladkim pregreham in si jih, čim bolj zdrave, privoščite le občasno. Ne čakajte, da vas v to prisilijo zdravstvene težave.
Vse to je sladko
Beli – rafinirani (trsni ali pesin) sladkor je očiščen sladkor, ki so mu popolnoma odstranili vse vitamine, mineralne in druge bioaktivne snovi. Običajno je beli sladkor rafiniran s pomočjo številnih kemijskih snovi. Je popolnoma razvrednoteno živilo, le z energijo bogato živilo, ki med presnovo v telesu povzroča številne negativne učinke.
Rjavi – nerafinirani trsni ali pesin sladkor v primerjavi z belim, prečiščenim rafiniranim sladkorjem poleg saharoze vsebuje še določen delež drugih hranilnih snovi – predvsem mineralov in vitaminov skupine B. Glede na vsebnost melase ločimo različne tipe nerafiniranih – rjavih sladkorjev: demerara – svetel, rumenkast sladkor, bolj nežnega okusa, maskavo (muscovado) – temnejši, aromatični sladkor z visokim deležem melase, rapadura – popolnoma nerafiniran trsni sladkor, kristaliziran trsni sok.
Melasa je medu podoben zelo temen in gost sirup, ki ga pridobivajo s stiskanjem sladkornega trsa oziroma sladkorne pese. Običajno je to stranski proizvod pri pridobivanju sladkorja. Je nerafinirana in bogata s hranilnimi snovmi, predvsem minerali – železo, kalcij, magnezij. Ima srednje nizek glikemični indeks.
Med je bogat je s številnimi hranilnimi in bioaktivnimi snovmi ter ima antibiotične lastnosti. Večinoma vsebuje fruktozo in ima srednje nizek glikemični indeks
Kokosov sladkor pridelujejo iz cvetov kokosove palme. Vsebuje številne rudnine, bioaktivne snovi in polisaharid inulin, zaradi česar ima nižji glikemični indeks, vendar ne pozabimo, da je kokosov sladkor še vedno le sladkor.
Ksilitol je sladilo, pridobljeno iz brezovega lubja. Ima izredno nizek glikemični indeks, zaradi česar je primeren za sladkorne bolnike.
Javorjev sirup je sladilo karamelastega okusa, ki ga pridobivajo iz javorjevega soka. Ima visoko prehransko vrednost, saj vsebuje številne minerale, vitamine skupine B in antioksidante. Vsebuje večinoma saharozo in ima srednje nizek glikemični indeks.
Agavin sirup je svetel sirup, narejen iz soka agave. Je mnogo slajši od običajnega sladkorja. Večinoma ga sestavlja fruktoza in ima nizek glikemični indeks.
Jabolčni ali hruškov sirup je v resnici zgoščen sadni sok, pridobljen z odvzemom vode. Ima prijeten sadni okus, zaradi česar je odlično sladilo za pijače in sladice. Vsebuje predvsem sladkor fruktozo in številne druge hranilne snovi, ki izvirajo iz sadja.
Stevija je bistveno slajše sladilo od navadnega sladkorja, ima grenek priokus, pridobivajo jo iz rastline z istim imenom. Ker ne vsebuje sladkorjev, je brez kalorične vrednosti.
Napačno vnesen email naslov
Ta email naslov je že uporabljen!
Registracija je bila uspešna!
© 2024, SALOMON d.o.o.
Vse pravice pridržane.
