V vrtu delamo z zemljo in tako zgolj roke ne zaležejo … Ponudba pripomočkov za delo v vrtu je zelo široka, ob vsem tem pa nas lahko kaj hitro zanese, in naša vrtna lopa se hitro zapolni s stvarmi, na katerih se le po nepotrebnem nabira prah. Za hranjenje orodja poiščimo prostor, kjer ni ne presuho in ne prevlažno, saj tam ročaji plesnijo. Običajno je to kak prostor v bližini vrta. Orodja nikoli ne puščamo na vrtu (ker je prevlažno, zato lahko držaji oz. ročaji hitro zgnijejo) ali v rastlinjaku, kjer se les držajev izsuši. Po končani vrtnarski sezoni orodje vedno temeljito očistimo in ga pred shranjevanjem v zaprtem prostoru dobro posušimo. Shranimo ga v suhem prostoru, v katerem ne zmrzuje.

Rokavice

Drži sicer, da stik z zemljo blagodejno vpliva na naše počutje in nas prizemljuje, a brez pravih vrtnih rokavic bo marsikatero vrtno opravilo na naših rokah pustilo neprijetne posledice – od rjavih in zelenih madežev na koži do ureznin in popolnoma razcefranih nohtov. Marsikdo zaradi slabih izkušenj v preteklosti meni, da ga rokavice pri delu ovirajo in se jim zato izogiba, a to je le eno od naših omejujočih prepričanj. Na trgu je zelo pestra ponudba rokavic različnih modelov in materialov, tako da se zagotovo najdejo tudi prave za vas. Ko se odločate o nakupu, bodite pozorni, da so rokavice iz vzdržljivega, a tankega materiala, ki nam omogoča, da naše prstne blazinice še vedno dobro občutijo tudi manjše delčke, kot so na primer semena. Rokavice naj bodo vodoodporne in hkrati zračne, ob zapestju pa naj imajo podaljšan del proti komolcu, s čimer boste pred urezninami obvarovali tudi višji del vaše roke.

Vrtne škarje

Vrtne škarje so močnejše škarje, ki so prilagojene za rezanje trših materialov. Z njimi prirezujemo dele rastlin, da te ohranjajo želeno obliko. Pomembno je, da so vrtne škarje ostre in z njimi lahko ustvarimo gladke rezi, drugače lahko rastlino poškodujemo oziroma rane okužimo s škodljivimi klicami.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Umrla je Manca Košir

Kot poroča RTV Slovenija se je poslovila dolgoletna novinarka in publicistka Manca Košir.

Ko kupujemo vrtne škarje, bodimo pozorni, kako se prilegajo naši roki. Izberimo take, pri katerih ob prijemu ne čutimo nelagodnosti in ki nam omogočajo poln izkoristek naše moči v zapestju. Nekatere vrste vrtnih škarij imajo dodano tudi pomagalo, ki poveča moč našega prijema.

Sadilni klin

Sadilni klin je nepogrešljiv pri sajenju sadik. Lahko je kovinski, ki sicer zdrži dlje, a je težak in pogosto hladen. Alternativa so plastični, a je pri teh treba paziti, da so iz dovolj kakovostnega materiala, da se ne zlomi in obrabi prehitro. Naredimo si ga lahko tudi sami iz lesa, a za to je treba biti kar mojster.

Grebljica

To je orodje, s katerim preprosto, brez napora in hitro odstranjujemo manjše enoletne plevele. Nekoč so jih imeli prav vsi, danes pa je kar nekako pozabljena. Ker je boj s pleveli v vrtu navadno eno od najbolj časovno obremenjujočih opravil, je tak pripomoček nadvse dobrodošel. Res pa je, da je treba z njo plevele postrgati, dokler so še majhni.

Lopata

Lopata je verjetno eno izmed najosnovnejših vrtnih orodij in je nepogrešljiva pri številnih opravilih – od prenašanja kupov zemlje do kopanja lukenj in rahljanja zemlje. Ker jo bomo pogosto uporabljali, je smotrno, da si izberemo najkakovostnejše orodje, ki je sicer verjetno malce dražje, a nam bo ob pravilnem vzdrževanju služilo tudi več desetletij. Glava lopate naj bo iz nerjavečega jekla, ročaj pa iz vzdržljivega lesa, ki dobro prenaša sunke teže in ob udarcih umiri vibracije.

Vile

Vile so zelo učinkovito orodje za rahljanje in obračanje zemlje in se na zbiti zemlji obnesejo veliko bolje od lopate. Prav nam bodo prišle tudi pri prenašanju in obračanju komposta in zastirke. Pomembno je, da so konice vil narejene iz kakovostnega materiala, ki se ne bo zvil, če pri kopanju po naključju zadenemo ob kamen ali trdo korenino. 

Grablje

Grablje najpogosteje potrebujemo, kadar je iz zemlje ali trate treba pograbiti ostanke, z njimi pa si pomagamo tudi, ko je treba poravnati gredice. Na voljo je zelo veliko različnih modelov in velikosti, uporabljeni materiali pa so navadno les, kovina in plastika. Najbolj klasične grablje, ki so jih uporabljale tudi naše babice, so lesene grablje. So pa te nekoliko manj primerne za grabljenje trate. Tako je dobro, da imamo na voljo lesene grablje za delo na vrtnih gredicah, za delo na trati pa prilagojene grablje z železnimi ali plastičnimi špicami.

Motika

Motiko imamo v vrtu skoraj ves čas pri roki. Pomaga nam pri pletju, z njo pa tudi pripravljamo gredice in rahljamo zemljo. Od tega, kje jo uporabljamo največ, je odvisno, kakšno obliko bomo izbrali – za zelenjavne gredice je lahko bolj robustna, če jo uporabljamo v okrasnem vrtu, kjer moramo biti bolj natančni, pa bo bolj prav prišla ožja in bolj koničasta glava.

Zalivalka

Nepogrešljiva v vrtu je tudi dovolj velika zalivalka, s katero bomo rastline zalivali v sušnih dneh. Zalivalke so lahko plastične ali kovinske, ko izbiramo velikost, pa imejmo vedno v mislih, kolikšno težo smo še sposobni nositi. Upoštevajmo, da liter vode pomeni približno en kilogram teže. Pozorni bodimo tudi na obliko držala. Omogočati nam mora preprosto nošenje, ko želimo rastlino zaliti, pa je dovolj, da zalivalko le nagnemo in nas ne ovira kakšen poseben postopek. Priporočljivo je izbrati zalivalko, ki ima priložene nastavke, s katerimi lahko izbiramo, ali bomo zalivali v curku ali pa želimo rastline le popršiti.

Samokolnica

Delo v vrtu si lahko močno poenostavimo, če si privoščimo tudi samokolnico. Na gredicah se vselej nabere cel kup materiala, ki ga je treba odnesti, samokolnica pa nam prihrani pot in tudi veliko težkega fizičnega dela. Najbolj priročne so enoročne samokolnice z dvema kolesoma, saj jih je zelo lahko držati v ravnotežju tudi ob veliki teži, »vozimo« pa jih lahko le z eno roko ne glede na kakovost terena. Pri tem ne pozabimo, da tudi samokolnica potrebuje redno vzdrževanje. Preden jo shranimo, jo vedno očistimo in posušimo, saj bomo tako preprečili rjavenje in obenem nevarnost, da bi na gredice naslednjič prenesli ostanke koreninic, semen plevelov ali tudi morebitnih glivičnih bolezni. Pozorni bodimo še, da so kolesa ves čas dovolj napolnjena, saj bomo drugače veliko težje »šofirali«.