V starih časih so konzervirali živila s pomočjo mlečne fermentacije, postopkom, ki obogati hrano z vrsto koristnih mikroorganizmov, ki jo naredijo lažje prebavljivo in bogatijo našo črevesno floro. Ker pa je fermentacija nekonsistenten postopek, je sodobna predelovalna industrija razvila postopke kot je pasterizacija, ki dobesedno uniči na desetine zdravilnih encimov.

Uživajte kefir!
Kefir, ki v turščini pomeni dobro počutje, je starodavno z encimi bogato živilo polno telesu koristnih mikroorganizmov, ki pomagajo uravnovesiti naš ‘notranji eko sistem’ za povrnitev zdravja in obnovitev in okrepitev imunskega sistema. Kefirjev kiselkast in osvežilen okus je podoben okusu tekočega jogurta, vendar vsebuje poleg koristnih probiotičnih bakterij, ki jih najdemo tudi v jogurtu, še koristne kvasovke. Ob rednem uživanju ustvarjajo naravno prisotne bakterije in kvasovke nekakšno simbiozo, s čemer obnavljajo našo črevesno floro in povečujejo našo odpornost.

Katere so njegove dobre lastnosti?

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Kako bo talentka Kira skočila iz nevidnega oklepa treme?

Kirina največja ovira je trema, ki je tako velika zlasti zaradi odgovornosti, ki jo čuti. Kakšne stiske doživlja in kako si bo pomagala?

- kefir zagotavlja dodatno nego nosečnicam in doječim materam,
- prispeva k zdravju imunskega sistema in pomaga krepiti bolnike z AIDS-om, sindromom kronične utrujenosti, herpesom in rakom,
- deluje pomirjujoče na živčni sistem in pomaga mnogim, ki trpijo za motnjami spanja, depresijo in motnjami pozornosti in hiperaktivnostjo,
- pomaga urejati vse vrste črevesnih težav, pospešuje gibanje črevesja, zmanjšuje napenjanje in vetrove, ustvarja bolj zdrav prebavni sistem.

Kako naredimo kefir?

Kefir lahko naredimo iz kateregakoli surovega mleka: kozjega, kobiljega, kravjega ali ovčjega. Katerokoli vrsto že izberete je važno, da je to surovo, neobdelano mleko. Kefir ustvarja želatinaste bele ali rumene granulatne delce. To ga dela posebnega, saj nobena druga mlečna kultura ne ustvarja takšnih granul. Te granule sestavlja mešanica bakterij/kvasovk, ki jih povezuje kazein (mlečne beljakovine) in sestavljeni sladkorji, ki fermentirajo mleko in z vnosom svojih prijateljskih organizmov ustvarijo to kultivirano živilo. Te granule pred zaužitjem odstranimo s cedilom in jih dodamo novi količini svežega, surovega mleka.

Čas in temperatura sta pomembna dejavnika, ki določata gostoto in okus vašega kefirja. V toplejših poletnih mesecih je kefir pripravljen za uživanje po 18 urah. Če ga pustimo predolgo na sobni temperaturi, se bo zgostil in se sčasoma začel spreminjati v sir in sirotko. Če je vaš kefir “grudast” in prekisel, ste ga pustili zunaj predolgo. Biti mora kremast in “pitek” …rahlo gostejši od mleka. Na tej točki ga dobro pretresite in shranite v hladilnik. Rahlo se bo še zgostil, saj se kultura razvija naprej, vendar veliko počasneje.

Pri vsaki količini, ki jo naredite, prilagodite čas dokler ne dobite takšnega, kakršnega želite. Ko naredite svojo prvo skledo kefirja, lahko uporabite odstranjeno kulturo za izdelavo druge sklede. Koliko je uporabiti, vam bo postalo jasno po nekaj poskusih. Če uporabite preveč kulture, bo postopek nastanka kefirja prehiter in bo prekisel.

Kefirju za odličen zajtrk dodajte sadje in morda kosmiče. Navdušil vas bo!