Paradižnikova omaka

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Kolo sreče: Nataša Naneva malo drugače

Ko slišite za kviz Kolo sreče, nemara pomislite na njen širok nasmeh. Tako je, tokrat smo poklepetali z voditeljico Natašo Naneva. O čem? Tudi o tem, kdaj pokaže svetu svojo resno plat.

Razen če je ne delate sami in imate nadzor nad sestavinami, paradižnikova omaka spada med nezdrave različice omak. Tista s polic vas bo presenetila s svojo sestavo, saj je običajno polna sladkorja in ne vsebuje manj kot pet gramov sladkorja na porcijo. Nekatere vsebujejo kar petnajst gramov sladkorja na porcijo. Tako je najbolje, da pripravite svežo paradižnikovo omako, za katero veste, kaj vsebuje.

Živila brez maščobe

Dokazano je, da je bila vojna nasičeni maščobi ena od največjih napak na področju prehrane. Temeljila je na trhlih dokazih, ki so zdaj v celoti ovrženi. Zato so nekateri proizvajalci iz hrane začeli odstranjevati maščobe. Ker pa so bili tovrstni izdelki povsem brez okusa, so jim začeli dodajati celo vrsto snovi, ki naj bi to pomanjkljivost odpravile, zlasti sladkor. Zato vam polagamo na srce: nasičene maščobe niso nezdrave, dodajanje sladkorja pa je izredno škodljivo, zlasti če ga uživamo v večjih količinah. Napisi na embalaži, kot sta posneto in brez maščobe, navadno pomenijo, da je izdelek nabit s sladkorjem. Preverite na deklaraciji, ali je živilu dodan sladkor.

Solatni prelivi

Da bi pričarali slasten okus zelenjavi, večina ljudi dodaja preliv na svoj krožnik. Toda večina že pripravljenih solatnih prelivov vsebuje obilo nezdravih sestavin, zlasti sladkor, rastlinska olja in transmaščobe, poleg tega pa še celo vrsto umetnih snovi. Preden solato združite s solatnim prelivom, vedno preverite sestavine, najbolje pa je, če ga pripravite kar sami. Veliko boste naredili, če boste olje in kis zmešali z navadnim jogurtom in dodali začimbe po okusu.

Oznaka: polnozrnato

Večina polnozrnatih izdelkov v resnici ni izdelana iz polnozrnatega žita, toda celo pravi polnozrnati izdelki niso primerna izbira. Zakaj? Sodobna pšenica je v primerjavi s tisto, ki so jo uživali naši dedki in babice, nezdrava. Na začetku šestdesetih let prejšnjega stoletja so znanstveniki eksperimentirali z geni v pšenici, da bi povečali hektarski donos, zato zdajšnja pšenica vsebuje manj hranilnih snovi in več spojin, ki jih ljudje, preobčutljivi za gluten, še težje prenašajo. Nekatere raziskave kažejo, da današnja pšenica v primerjavi s svojo predhodnico povzroča več vnetij in bolj dviguje raven holesterola v krvi.

Živila s fitosteroli
Fitosteroli so rastlinske različice holesterola in nižajo raven holesterola v krvi. Zato so jih začeli proizvajalci dodajati predelanim živilom (denimo mleku, jogurtu, namazom, margarini, rženemu kruhu …), ki so jih opremili z oznako, da nižajo raven holesterola v krvi in pomagajo pri preprečevanju srčno-žilnih bolezni. Toda novejše raziskave so pokazale, da imajo nekatere neželene učinke na srčno-žilni sistem in da lahko celo povišajo tveganje za nastanek bolezni srca in ožilja. Zato previdno pri izbiri živil. Saj veste – manj kemije, boljše je!

Prigrizki z manj ogljikovimi hidrati
Diete brez ogljikovih hidratov so v zadnjih desetletjih izredno priljubljene. V zadnjih dvanajstih letih so raziskave dokazovale učinkovitost takšnega prehranjevanja za hujšanje in ohranjanje zdravja. Temu trendu so se prilagodili tudi številni proizvajalci in začeli tržiti različne vrste procesirane hrane z nizkim deležem ogljikovih hidratov, kot so denimo beljakovinske tablice. Podroben pregled sestavin takšnih tablic pa pokaže, da ne vsebujejo nobene prave hrane, zgolj kemične in predelane snovi. Tovrstna hrana ne zagotavlja hranil – čeprav drži, da vsebuje manj ogljikovih hidratov, še vedno velja za nezdravo.

Agavin sirup
Sladkor na splošno velja za zelo škodljivega, zato se pogosto oziramo po nadomestkih, s katerimi bi si pričarali malce sladkobe. Eno od bolj priljubljenih 'naravnih' sladil je agavin sirup, ki ga pogosto vsebujejo 'zdrava' živila. A dejstvo je, da agavin sirup v resnici ni nič boljši od sladkorja. Ena od glavnih težav sladkorja so velike količine fruktoze, ki lahko povzroči resne presnovne težave, če jo uživamo v velikih količinah. Medtem ko sladkor vsebuje približno petdeset odstotkov fruktoze, jo agavin sirup lahko vsebuje še več, približno sedemdeset odstotkov.