Poznamo pravilo, da je za naše telo najprimernejša čim bolj sveža in nepredelana hrana. Za zdravje je treba torej zaužiti čim več svežega in neobdelanega sadja in zelenjave. Prepričani smo namreč, da nam takšna hrana da največ hranilnih snovi, gradnikov imunskega sistema. In čeprav to večinoma drži, pa je nekatero zelenjavo ravno zaradi omenjenega razloga veliko bolje jesti toplotno obdelano. Katera je tista zelenjava, ki nam veliko bolj koristi kuhana kot surova?

Če mislite, da se zdravje skriva pretežno v surovem sadju in zelenjavi, niste edini. Splošno prepričanje je, da sta neobdelana sadje in zelenjava veliko bolj koristna kot kuhana ali pečena. In večinoma to prepričanje kar drži. V mnogih primerih naše telo iz surovega sadja in zelenjave absorbira veliko več vitaminov in preostalih nutrientov. Vendarle pa to pravilo ni univerzalno. Nekateri primerki zelenjave so preprosto preveč trdoživi, da bi našemu telesu koristili surovi. Njihovi gradniki imajo namreč premočne celične stene, zato z uživanjem sveže zelenjave naše telo ne more absorbirati dovolj hranilnih snovi. V takšnih primerih je toplotna obdelava zelenjave zelo priporočljiva, saj pomaga pri boljši absorpciji vitaminov in preostalih hranil. Če ste torej v dilemi, ali določeno zelenjavo uživati surovo ali kuhano, vam lahko pomagamo. Tu je nekaj vsakdanje zelenjave, ki jo je nesporno bolje uživati kuhano kot surovo.

Korenje

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Ana Klašnja: Po eni strani sem skoraj invalid, po drugi pa sem fit

Ana Klašnja ima za seboj ima bogato baletno kariero in nešteto spominov, ki se pretakajo med bliščem in bolečo realnostjo.

Korenje velja za šolski primer zelenjave, ki je boljša kuhana kot surova, čeprav smo o tem prepričani šele slabih petnajst let. Pred tem je veljalo prepričanje, da je korenje veliko bolje uživati surovo, zlasti naj bi to odlično pripomoglo k izboljšanju vida. To drugo, da korenje izboljšuje vid, drži. Zahvala temu gre snovi, ki mu daje značilno oranžno barvo – beta-karotenu. Ta se v telesu pretvarja v vitamin A, ki je ključnega pomena pri ohranjanju zdravega vida in še marsičesa. Vitamin A je denimo med drugim ključen tudi pri gradnji imunskega sistema in pri ohranjanju zdrave kože. Da pa naše telo absorbira čim več beta-karotena, ki se v telesu pretvori v vitamin A, je korenje priporočljivo skuhati, je pokazala študija iz leta 2002. Kuhano korenje namreč telesu zagotovi veliko večje količine beta-karotena kot surovo, prav tako pa se ta veliko lažje absorbira.

Paradižnik

Če niste ravno ljubitelj paradižnikovih mezg, koncentratov in kečapa, je skrajni čas, da to spremenite. Čeprav je paradižnik odličen surov, z njim vendarle telesu zagotovimo le štiri odstotke likopena – mogočnega antioksidanta, ki ni ključen samo pri ohranjanju lepote in mladosti, ampak varuje tudi pred srčno-žilnimi boleznimi in rakavimi obolenji. Ker imajo celice paradižnika debelejše stene, naše telo do njihove zdrave vsebine veliko lažje pride s predhodno toplotno obdelavo. Če ste torej prepričani, da izdelki iz paradižnika nikakor ne morejo biti tako dobri in učinkoviti kot paradižnik sam, se precej motite. Vse mezge, paste, kečapi, koncentrati, konzerviran paradižnik in podobno so za naše telo veliko bolj koristni kot surov sadež.

Špinača

Vsi vemo, kako pomembno je uživati zeleno listnato zelenjavo. Zlasti v jesenskih in zimskih mesecih. Če gre za mlado zeleno listnato zelenjavo, je ta še toliko bolj pomembna za naše telo, saj je še bogatejša z vsemi vitamini, minerali in preostalimi snovmi. Špinača v tej skupini močno prednjači, a kadar govorimo o njenih zdravilnih učinkih na telo, je o njej veliko bolje razmišljati v kuhani obliki. Železo in folna kislina, ki sta bogato zastopana v špinači in imata pomembno vlogo pri rasti celic in reproduktivnem zdravju, sta ena ključnih razlogov, zakaj uživamo špinačo. In čeprav se po rezultatih študije iz leta 2002 raven teh dveh v surovi in blanširani špinači ne razlikuje, je kuhana različica tista, ki vam bo pomagala telesu zagotoviti več hranilnih snovi. Skrivnost je preprosta. Kadar špinačo uživate surovo, je veliko bolj nasitna. Ko pa jo blanširate ali pokuhate, ovene in se količinsko zmanjša. Kar pomeni, da špinače v kuhani različici pojeste veliko več kot surove, posledično pa to pomeni, da telesu zagotovite tudi več železa in folne kisline.

Beluši

Ta sezonska dobrota je bogat vir vitaminov A, C in E, ki so pomembni v boju proti vsem oblikam raka. A tudi beluši spadajo v skupino rastlin z debelejšimi celičnimi stenami, kar onemogoča absorpcijo vitaminov brez dodatne toplotne obdelave. Zato beluše pretežno uživamo kuhane, vršički, ki so precej mehkejši, pa so užitni tudi surovi.

Buče

Čeprav se morda sliši nenavadno, nekatere buče lahko uživamo tudi surove, a zato niso nič kaj bolj zdrave. Morda je ravno to razlog, zakaj buče že od nekdaj pretežno jemo kuhane. Ker so kuhane veliko bolj hranljive. Tako kot korenje so tudi buče bogate z beta-karotenom, ki v naše telo veliko lažje prehaja s pomočjo toplote. Bučni pire ali bučna juha sta torej izredno hranljivi jesenski jedi, ki se jima nikar ne upirajte.