Splošno znano je, da ljudje pojemo premalo rib, hkrati pa se še vedno izogibamo bolj mastnim ribam, ki kljub vsemu v sebi skrivajo edinstvene vire blagodejnih hranil. Plave ali mastne ribe so tiste, ki na odprtem morju do srednjih globin živijo v jatah. So izrazite plavalke, zato je njihovo meso temnejše barve, sestava pa je podobna rdečemu in belemu mesu kopenskih živali, zato so odlična alternativa temu viru beljakovin. Poleg tega so bogate z maščobnimi kislinami omega 3 in odličen vir vitaminov B3, B12, D in A, mineralov, kalcija, železa, cinka in kalija.

Čeprav zagreti ljubitelji kulinarike še vedno raje posegajo po belih in manj mastnih ribah, se tudi plava riba čedalje bolj uveljavlja in se vse večkrat pojavlja na krožnikih vrhunskih restavracij. Pri tem govorimo predvsem o tuni, za katero številni pozabijo, da se uvršča v isto skupino kot girice, sardele in inčuni. Čeprav se v sodobnih prehranjevalnih navadah izogibamo maščobi, je marsikdo prepričan, da je ta ob uživanju rib kazalnik zdravja.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Igralka Marijana Brecelj (Najini mostovi) o odraščanju v Beogradu

Danes 77-letna igralka je svoje najstništvo s staršema igralko in politikom preživela v Beogradu. Kako se spominja tistega obdobja?

Katere so plave ribe?
Gavun, girica, gof, iglica, inčun, lokarda, palamida, papalina, sardela, skuša, sled, trup in tuna.

Mastne ribe prav zaradi večje vsebnosti maščobnih kislin omega 3 pozitivno vplivajo na zdravje vašega telesa. Gre za maščobe, ki jih človeški organizem ne more sintetizirati, zato jih je treba zaužiti s hrano. Ravno te maščobne kisline so nosilci koristnih lastnosti, ščitijo pred boleznimi srca in ožilja, so protivnetne in zlasti pomembne za gradnjo možganskih struktur pri otrocih. Številni so zato prepričani, da bi morali vsaj dvakrat na teden pojesti približno 170 gramov plave ribe. Male prave ribe, ki jih večinoma pripravijo kar s kostmi (girice), so prav poseben nutricistični adut, saj vsebujejo še dodatno količino kalcija.

Kako pa prepoznati svežo ribo? 

Številni so pozorni na to, kakšne barve so ribje oči ali škrge, vendar so prevaranti iznašli že nešteto načinov, kako prirediti njihov videz. Zato je najtrdnejši dokaz o tem, ali je riba sveža, njen vonj – oziroma vonj, ki ga ni. Kajti sveža riba v resnici ne smrdi, pravzaprav ne oddaja nikakršnega vonja. Še več, če boste vohali resnično svežo ribo, boste celo mislili, da ni prava, in ob tem ne boste verjeli svojemu nosu.