Pri svojem delu Sanja vseskozi išče nove potenciale, ki bi s svojim umetniškim izrazom in delom pripomogli k dvigu kvalitete, ob tem pa ob ohranitvi zvestih obiskovalcev privabili novo publiko. Eden takšnih je tudi 36-letni belgijski koreograf Jeroen Verbruggen, ki mu je zaupala koreografijo Orfične himne, baletne predstave v treh dejanjih, ki se navezuje na antični mit o Orfeju in Evridike. V SNG Opera in balet Ljubljana si ga lahko ogledate ogledate 6. in 7. februarja.

Kako to, da ste se odločili na repertoar uvrstiti balet Orfična himna?

Na našem odru smo imeli kar nekaj opernih predstav, ki so na različne načine obravnavali mit o Orfeju in Evridiki, tokrat pa je na odru zaživel tudi balet s to tematiko. Mit Orfeja in Evridike je brezčasna zgodba, tudi danes aktualna, saj na sodoben način razpira pogled, kako beremo to zgodbo, ter kje in na kakšen način se z njo identificiramo.   

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Praznični sejmi po Evropi: vabljeni med stojnice in lučke!

Številna evropska mesta so že praznično okrašena, skupaj z lučkami, ki bodo zasijale, pa središča mest preplavijo tudi mamljivi vonji po kuhanem vinu, cimetu in pečenem kostanju.

ORFIČNA HIMNA
Predstava je sestavljena iz treh delov: Lire, Težnosti in Brezna. V Liri se Orfej in Evridika rodita v univerzumu božanskega, v svetu bogov, boginj in muz, kjer so večna ljubezen, nedolžnost in neskončnost čistega uglašene z lepoto poezije in glasbe, v Težnosti se zgodba o slavnem grškem pevcu in njegovi ženi dogaja na Zemlji, v Breznu pa v globinah mračnega, apokaliptičnega sveta s poudarkom na Evridiki in njenemu občutenju osamljenosti.

K sodelovanju ste povabili mladega belgijskega koreografa Jeroena Verbruggena. Zakaj ste se odločili ravno zanj?

Verbruggen je prisoten na mnogih svetovnih odrih. Sledila sem njegovim kreacijam, ki imajo zelo zanimiv plesni izraz in poetiko. Povabila sem ga, da naredi koreografijo prav za naše plesalce, ki jim je s svojim posebnim pristopom postavljal izzive in vprašanja. Posebej mlajša generacija plesalcev je našla svojo možnost za karakterizacijo likov. Sodoben pristop k mitu, ki ga živimo in ni obremenjen s patino preteklosti.

Kaj odlikuje te predstavo?

Predstavo odlikuje celotno estetsko dovršena vizualna podoba, ki jo dopolnjuje koreografija, plesalci, dramaturgija, še posebno pa tenkočuten spoj uprizoritvenih elementov. Jeroen Verbruggen predstavlja avtorja, ki razume današnjo generacijo in je zato baletni izraz prilagodil tudi zahtevnejšemu dojemanju, kaj danes predstavlja baletno umetnost. Balet je na ta način približal mlajši publiki, ki ne zahaja pogosto na baletne predstave, kar je danes še kako pomembno.

Kakšno je sicer vaše vodilo pri izbiri koreografov?

Za sodoben baletni program, ki upošteva duh časa v katerem živimo, je nujno spremljati baletni repertoar po vsem svetu, slediti koreografom in njihovemu razvoju. Potrebno je poiskati koreografe, ki bi s svojim umetniškim izrazom in delom pripomogli k dvigu kvalitete ansambla. Nujno je potrebno iskati nove potenciale, ki bodo odkrivali, kaj bo v glavno gonilo v prihodnosti. Seveda smo finančno omejeni, zato je potrebno biti iznajdljiv in na podlagi osebnih zvez prepričati nekoga, da pride v Ljubljano, da bo z nami sodeloval. Denar ni vse, vendar je brez njega seveda težko biti konkurenčen.

Kje so v svetovnem merilu po kakovosti slovenski plesalci, kdaj je najbolj priporočljivo začeti z baletom in kdaj končati z aktivno kariero ter katere so največje napake, ki jih delajo baletniki in balerine, pa si razkrivamo v 6. številki revije Vklop, na prodajna mesta prihaja v četrtek, 7. februarja.