Prihajajoči teden duševnega zdravja so na Unicefu Slovenija zaznamovali z dogodkom v sklopu kampanje Kako se počutiš?, na katerem so izpostavili, kako pomembni so pogovori o čustvih in duševnem zdravju.

Na Unicefu so z namenom normalizacije pogovora o duševnem zdravju organizirali dogodek, s katerim so izpostavili, da bi se bilo treba o duševnem zdravju več pogovarjati, hkrati pa se zanimati za počutje drugih, še posebej otrok. Podatki njihove raziskave izpred dveh let so namreč zaskrbljujoči, saj kažejo, da duševne motnje prizadenejo vsakega sedmega otroka po svetu, polovica vseh duševnih motenj pa se razvije do 15. leta.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

S poceni domačo metodo do bolj gladke kože na vratu

Staranje kože je vidno zlasti na predelu vratu, zato je zelo pomembno, da ne pozabljate na nego. Za manj ohlapno kožo lahko skrbite z rednimi pilingi.

Na dogodku so med drugim spregovorili o čustvih, kako v nas delujejo in zakaj so pomembna za duševno zdravje. Psihoterapevtka Polona Greif je za STA pojasnila, da smo ljudje pri prepoznavanju čustev in ustreznemu ravnanju z njimi zaenkrat precej šibki. Vsak posameznik mora v življenju doseči čustveno zrelost, da lahko pri soočanju s čustvi pomaga tudi otroku. Poudarila je, da se otroci v osnovnih šolah premalo učijo o čutenjih in socialnih veščinah.

Kljub temu, da otroci s kazanjem čustev od rojstva nimajo težav, se v odnosih z drugimi preko odzivov naučijo, da naj nekaterih čustev ne bi smeli pokazati navzven, saj niso zaželena, je razložila psihoterapevtka Greif. Ključno vlogo pri otrokovem čustvenem razvoju igrajo starši, ki morajo otroku nuditi prostor za izražanje svojih čustev.

"Če otrok nima možnosti, da se lahko primerno odzove, se potem tega ne nauči," je navedla. Izpostavila je tudi, da se lahko ob neustreznem učenju ravnanja s čustvi pojavi agresija: "Medvrstniško nasilje je posledica stiske otroka, ki ni bila opažena in s katero se je moral soočiti sam."

S kampanjo Kako se počutiš? na Unicefu pozivajo k nujnim sistemskim spremembam ter krepiti psihološko prožnost otrok, staršev in pedagoških delavcev.