V ponedeljek, 7., in torek, 8. oktobra, na oder Linhartove dvorane Cankarjevega doma prihaja ena najstarejših in hkrati najuglednejših gledaliških hiš, Comédie-Française, z delom zvezde evropskega gledališkega prizorišča, Tiaga Rodriguesa: Hekuba, ne Hekuba. Predstava je izvedena v francoščini s slovenskimi podnapisi. 

V svojem prvem sodelovanju s Comédie-Française se Tiago Rodrigues, dramatik, režiser in direktor Avignonskega festivala, loteva zgodbe o Hekubi. V značilni maniri lastnega gledališča, z neposrednim nagovarjanjem občinstva prepleta brezčasna vprašanja antične Trojanke s tistimi sodobne ženske, igralke in matere, ki se spoprijema s podobno stisko. Predstava je strukturirana kot potovanje skozi čas, strnjeno v en dan.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

FOTO: Medena sreča iz šova Ljubezen po domače

Pri čebelarju Damjanu ne brenčijo le čebelice. Ljubezen, ki je vzklila v šovu, je vodila v lepo družinsko življenje. Takole blažen je med svojimi puncami ….

Dogajanje se razvija na generalki istoimenske drame. To je tudi dan, ko je Nádia povabljena, da skupaj z drugimi materami priča na sodišču v primeru, ki ga je vložila proti državi zaradi slabega ravnanja s svojim sinom in drugimi otroki. V enem samem dnevu doživimo grško tragedijo v njeni generalni vaji. Vendar Nádia težko igra vlogo Hekube, saj Evripidove besede včasih zamenjuje s tistimi, ki jih mora izreči na sodišču. Ko vadi vlogo Hekube, se zave, da vadi lastno pričevanje. V tem prepletu Nádjinih svetov se prepletajo tudi resnični in fiktivni liki. Agamemnon, ki ga Hekuba prosi za pravico, da se maščuje Polimestorju, postane sodnik in ga Nádia prosi za pravico, da bi kaznovala odgovorne za trpinčenje njenega sina.

Molk politikov, ki so skušali primer zamolčati, se zlije z dilemo Odiseja, Hekubinega dolžnika, a je zaradi vojnih zakonov prisiljen sodelovati v njeni tragediji … Razen igralke, ki igra Nádio v vlogi Hekube, vsak igralec igra vsaj dva lika: prvega v kontekstu generalne vaje Evripidove igre in drugega v kontekstu sojenja glede trpinčenja Nádjinega sina. Zbor, ki ga sestavlja vsa igralska zasedba (razen igralke, ki igra Nádio), odigra vlogo pripovedovalca, ki je priča tema prepletenima svetovoma, hkrati pa odpira pogled v univerzalne napetosti, ki brišejo meje med tema realnostma.

Tiago Rodrigues

Dramatik in režiser Tiago Rodrigues je leta 1997, še kot študent, prišel v stik belgijsko skupino tgSTAN, kar je dokončno potrdilo njegovo zavezanost kolektivnemu duhu gledališkega ustvarjanja. Z Magdo Bizarro je leta 2003 v Lizboni soustanovil skupino Mundo Perfeito in od takrat ustvaril skoraj trideset predstav v več kot dvajsetih državah. Med njimi so António e Cleópatra (2015), osnovana po Shakespearovi tragediji, Bovary po romanu Gustava Flauberta, The Way She Dies po Tolstojevi Ani Karenini s tgSTAN in Dans la mesure de l'impossible, delo, ki ga je napisal na podlagi intervjujev s tridesetimi člani Mednarodnega odbora Rdečega križa in Zdravnikov brez meja.

Med letoma 2015 in 2021 je bil umetniški vodja gledališče Teatro Nacional Dona Maria II v Lizboni, 2023 pa je prevzel položaj direktorja Festivala v Avignonu. Eden od vrhuncev njegovega ustvarjanja v Avignonu je produkcija La Cerisaie (Češnjev vrt) Čehova, uprizorjena leta 2022 v častnem dvorišču (Cour d'honneur) Papeške palače. Njegov gledališki opus, napisan v portugalščini in v francoščini ter izdan pri založbi Les Solitaires Intempestifs, je bil preveden v devet jezikov (francoščino, španščino, nizozemščino, estonščino …).

Njegove produkcije pogosto združujejo različne umetniške oblike, ki vključujejo literaturo, glasbo in vizualne umetnosti ter s tem ustvarjajo poglobljene in privlačne izkušnje za občinstvo. Znan je po reinterpretiranju klasičnih del, vključevanju aktualne problematike in odpiranju zahtevnih družbenopolitičnih tem.

Ključno za njegov ustvarjalni razvoj je bilo sodelovanje z belgijsko skupino tgSTAN leta 1997, znano po specifičnih razmerjih, ki temeljijo na odsotnosti hierarhije. V letih sodelovanja v skupini je razvil igralske sposobnosti, se začel intenzivno ukvarjati z dramskim pisanjem in nadgradil načela kolektivnega ustvarjanja. Začel je pisati scenarije, eseje, pesmi, več je tudi režiral. Leta 2003 je z Magdo Bizarro ustanovil skupino Mundo Perfeito, skupino brez lastnega sedeža, s katero je gostoval po številnih portugalskih in evropskih gledaliških odrih. Gledališče Tiaga Rodriguesa bodisi s kombiniranjem dokumentarnih zgodb in fikcije, dramske klasike in sodobne literature je globoko zakoreninjeno v ideji pisanja za igralce in z njimi, ki išče poetično preobrazbo realnosti skozi gledališka orodja. Leta 2021 je bil imenovan za vodjo gledališkega festivala v Avignonu. Štiriletni mandat je začel 2022. 

Comédie-Française

Francosko narodno gledališče Comédie-Française vsako sezono nastopa doma in na tujem, v sledenju tradiciji, uveljavljeni že ob ustanovitvi, je gostovalo že v skoraj osemdesetih državah. Ansambel Comédie-Française je najstarejši delujoči na svetu. Krovna organizacija gledališča je leta 1681 ustanovljena Société des Comédiens-Français, ki skrbi za ohranjanje in razvoj igralsko-gledališke umetnosti.

S približno tridesetimi produkcijami, ki jih Comédie-Française vsako sezono predstavi v svojih treh gledališčih v Parizu in na gostovanjih, večinoma nastalih v delavnicah matičnega gledališča, združuje več kot sedemdeset delovnih mest, ki jih opravlja skoraj štiristo petdeset zaposlenih, med njimi okoli šestdeset igralcev in igralk. Spekter poklicev se razteza vse od obrtniških del pa do uprave/administracije v »mikro družbi«, ki tradicionalne tehnike spaja z najnovejšo tehnologijo. Comédie-Française predstavlja gledališče vseh obdobij, francosko in tuje, klasični repertoar vzporedno s sodobnim.