Obnohtna kožica predstavlja zaščitno bariero med okoljem in korenom nohta, zato je zelo pomembno, da preprečite nastanek zarezic, v katerih lahko nastanejo bakterije ali glivice. Razpokana in poškodovana obnohtna kožica se izjemno počasi celi, kar lahko povzroči nemalo neprijetnosti.

Negujte obnohtno kožico

Poskrbite za intenzivno nego rok in prstov. Z vtiranjem hranilnih snovi boste bogato navlažili suho in poškodovano kožo, ter tako preprečili nastajanje dodatnih razpok. Mehka koža bo namreč veliko bolj prožna in raztegljiva, ter tako odporna na zunanje dejavnike s katerimi se srečujete tekom dneva. Dermatologi svetujejo nego večkrat na dan, pri čemer bodite dosledni. Prste navlažite zlasti po pranju rok. Pri urejanju nohtov pazite, da kožice ne režete ali trgate, saj boste na ta način stanje le še poslabšali.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Challe Salle bo spet postal očla

Glasbenik je z ženo Yvonne potrdil, da v letu 2025 prihaja dojenček.

Zakaj se pojavijo poškodbe kože?

Z bogato nego obnohtne kožice boste slabo stanje omilili, potrebno pa je prepoznati tudi vzrok za nastanek težav. Če torej vaši prsti niso izpostavljeni zunanjim dejavnikom, ki bi lahko povzročali poškodbe kože, lahko vzrok tiči v pomanjkanju hranilnih snovi.

Luščenje kože

Če se koža ob nohtu lupi oziroma lušči, to nakazuje na pomanjkanje karotenoidnih snovi in vitamina A. Vitamin A ima namreč pomembno vlogo pri ohranjanju zdrave kože, zato poskrbite, da bo vaš jedilnik obogatila tudi hrana, ki ga vsebuje. Pomanjkanje vitamina A lahko poskusite nadomestiti z uživanjem jajc, mlečnih izdelkov in pisane zelenjave: korenček, špinača, solata, bučke, rdeča paprika, paradižnik. Občasno si privoščite tudi jetrca, ki so polna vitamina A. Ne pozabite tudi na uživanje vseh vrst buč, slednje namreč predstavljajo pomemben vir karotenoidov.

Suha in pordela obnohtna kožica

Je koža ob nohtu suha, pordela, morda celo vneta? Če vzrok za pojav ne tiči v izpostavljenosti rok vlažnemu ali/in hladnemu okolju, potem lahko poškodovana koža razkriva pomanjkanje omega 3 maščobnih kislin. Slednjih naše telo ne more tvoriti, zato je zelo pomembno, da jih v telo vnesemo s primernim jedilnikom. Med glavni vir omega 3 maščob sodi morska hrana (ribe in drugi morski sadeži), veliko teh hranil pa se nahaja tudi v orehih, brstičnem ohrovtu, cvetači, bučkah, lanenem semenu, sojinih kalčkih, tofuju in špinači.