Redno, sistematično in zmerno ukvarjanje s telesnimi aktivnostmi in z rekreativnim športom krepi zdravje. To se odraža tako na našem dobrem fizičnem kot tudi na psihičnem počutju, na človekovi duševnosti. Ljudje tako ostanejo tudi v pozni starosti bolj vitalni, radoživi, se veselijo življenja in ostanejo dolgo samostojni. In zato ne rabite veliko narediti, samo bodite dosledni. Odločite se za uravnoteženo in kakovostno prehranjevanje, veliko gibanja in ukvarjanja s športom, vsakodnevno izobraževanje in miselno delo, udejstvovanje v različnih interesnih dejavnostih skupaj s prijatelji, navezovanje pristnih čustvenih in ljubezenskih odnosov, vsakodnevno pa naj bi del časa namenili tudi svoji duhovnosti in povezavi s svetom; in ne nazadnje, izogibali naj bi se nezdravim življenjskim navadam.

Bodite aktivni

Gotovo bomo veliko storili za svoje celovito zdravje, če se bomo redno ukvarjali z rekreativnim športom. Telesna dejavnost ne le obremenjuje organizem, marveč ga tudi sprošča. Posledici redne telovadbe sta boljša telesna kondicija in telesna pripravljenost, to pa, kot smo že poudarili, posledično izboljšuje telesno zdravje. Boljše telesno zdravje pa pogojuje tudi boljše duševno zdravje. Dejstvo je, da gibalno/športno aktivni ljudje, ki del svoje energije usmerjajo tudi v telesno naprezanje, laže prenašajo različne duševne obremenitve in ob takih stanjih ustrezneje ukrepajo. Čeprav je telesni napor z ustrezno obremenitvijo za organizem tudi neke vrste stres, je ob primerni časovni razporeditvi energije in ustreznem energetskem vložku največkrat koristen. Telesna dejavnost vselej daje občutek, da smo z lastnim trudom in z lastnim prizadevanjem napravili nekaj koristnega zase. To pa je zagotovo pozitivna izkušnja, ki lahko pomembno pripomore k samozaupanju in samospoštovanju ter pomaga pri obvladovanju poznejših stresov in obremenitev. Za starejšega človeka, ki je prešel 60. leta in si želi kar najdlje ostati gibalno aktiven in sposoben, so med posameznimi gibalnimi sposobnostmi še posebej pomembne moč, gibljivost in koordinacija, v določeni meri pa tudi ravnotežje in vzdržljivost.

Mirne misli in notranje počutje

Ko posameznik preide 60. leto starosti, sta redno telesno udejstvovanje in naprezanje, spremljana z zmernim naporom, dejavnika, ki lahko veliko prispevata k njegovemu duševnemu ravnovesju. Ker gre pri telovadbi v večini primerov za igrivo in sproščujoče gibanje, se človek ob njej sprošča tako telesno kot tudi duševno. Telesna sprostitev je tako spodbuda za duševno sprostitev in obratno. Prav sproščanje in posledično omilitev duševnih napetosti ob pomoči telovadbe sta tudi med nameni tovrstnih aktivnosti. S tem se ohranjata igrivost in prožnost duha in izboljšuje razpoloženje. K temu veliko prispevata tudi veselje in smeh, pogosta spremljevalca sproščenega ukvarjanja s telesnim gibanjem oziroma rekreativnim športom.