kokosi (2) Svet24.si

Bodo morale biti kokoši res prijavljene in ...

kolo, kolesar, tovornjak, splošna, simbolična Svet24.si

Mladoletna kolesarka umrla po trku s tovornjakom

aleksander mervar bobo Necenzurirano

Mervar se bo zagovarjal zaradi privatizacije ...

David Urankar, Liza Praprotnik, Andreja Gregorič, Panorama Reporter.si

Panorama, škandalozna polomija TV Slovenija: ...

nesreca Ekipa24.si

Srhljivo! Z vso hitrostjo trčil v stavbo, ...

femme-fatale-2022 Njena.si

Tako je pri 43 v kopalkah videti Hajdi Korošec ...

dragic Ekipa24.si

Dragić nasmejal vse! Imamo poseben plan za prihod...

Možgani ne zaupajo grdim
| Oglasno sporočilo

Možgani ne zaupajo grdim

Vsake oči imajo svojega malarja, pravi stari pregovor. A večji del lepotnih vzorcev nam je vrojenih, ugotavlja dr. Semir Zeki, osnovatelj nevroestetike, posebne veje nevrologije.

Oblika obraza

 Preizkusi so pokazali, da že dvomesečni otroci dojemajo lepe in grde obraze enako kot odrasli: v lepe zrejo več časa kot v grde. V različnih kulturah veljajo za lepe podobne oblike obrazov.  Predvsem je pomembna simetričnost: leva polovica obraza mora biti enaka desni. Po višini mora biti obraz razdeljen v tri enako visoke dele: od začetka lasišča do obrvi, od obrvi do pod nosa, od pod nosa do brade. Oči morajo biti na polovici od vrha lobanje do brade. Razdalja med središčema zenic mora biti 46 % širine obraza. Čim več teh razmerij ima obraz (tak primer je na primer obraz igralca Georgea Clooneya), tem bolj ga drugi ljudje dojemamo kot lepega.

Ko so ljudem dali v oceno 40 različnih obrazov, se je izkazalo, da ustreza lepotnim standardom simetrije njihovo povprečje. Zdi se, da simetrijo obraza povezujemo z zdravostjo osebe, asimetričnost pa z »infekcijami in boleznimi«, ugotavljata nevroestetika V.S. Ramarchandran in W. Hirsten. V eno stran povešena usta ali druge nesimetričnosti so lahko posledica možganske kapi, pomanjkanja hrane v obdobju rasti, zaostanka v razvoju zaradi raznih bolezni v otroštvu …

Prožnost kože

Oblika obraza pa ni edino merilo osebne lepote. Pomembna je tudi prožnost kože. Napeto dojemamo kot lepo, povešeno, nagubano pa kot grdo. Tudi to je povezano z zdravstvenim stanjem.

Koža se povesi, ko v njej primanjkuje hranil, zlasti beljakovin. Te predstavljajo 60% trdne snovi naših celic, v koži pa tvorijo kar 83% trdnih snovi. To so zlasti molekule kolagena, ki so nitaste beljakovinske »elastike« v osrednji plasti kože – dermisu. Kolagen proizvajajo za to specializirane kožne celice, fibroblasti.

Prožna koža je znak zdravja in življenjskih moči. Beljakovine so namreč težko presnovljive. Za njihovo razgradnjo na aminokisline v prebavi potrebujemo od 3 do 7 ur, na celični ravni pa je izkoristek nizek (največ 48%), zato telo porabi veliko energije za izločanje toksičnih dušičnih odpadkov skozi jetra in ledvice. Če smo bolni, izčrpani, ostareli, te energije nimamo dovolj in postanemo beljakovinsko podhranjeni. To se kaže na upadlosti kože, saj telo usmerja razpoložljive aminokisline predvsem v regeneracijo življenjsko pomembnih organov, za prehrano manj pomembnih kot so koža, skeletne mišice, lasje in nohti, pa manj. Že pri tridesetih letih se pojavijo prve gubice na obrazu, saj v tej dobi organizem nima več toliko moči kot pri dvajsetih in kožo že prehranjuje slabše kot v mladosti. Pri dolgotrajnih boleznih in v starosti pa je pomanjkanje beljakovin še večje in koža še bolj ohlapna.

Edina vrsta živil, ki rešuje obe ozki grli presnove beljakovin so aminokisline tipa OKA. V kri se absorbirajo v vsega 23 minutah od užitja, na celični ravni pa se izkoristijo skoraj popolnoma (99 %), zato ne obremenjujejo izločal. Regeneracija vseh organov je z njimi hitra. Celo v seniorskih letih se ob njihovem zadostnem uživanju koža napne. Ob odmerku 5-8 tablet je sicer treba počakati na učinek na kožo mesec ali dva (fotografirajmo se pred preizkusom in po njem). Ko se to zgodi, je znak, so se srce, jetra, ledvice in drugi vitalni organi že okrepili in je ostalo nekaj aminokislin tudi za regeneracijo fibroblastov in kolagena v koži.

Narava daje prednost lepoti na škodo zdravja

Zdi se, da sta naši potrebi po zdravju in lepoti usklajeni, a to le deloma drži. Potreba po lepoti je močnejša in če se ji prepustimo, lahko škodujemo zdravju. Naj navedem dva primera:

Mladi imajo napeto kožo. A pogosto jim to za lep videz ne zadošča. Če je koža še zagorela, je lepša. Že pred desetletji je raziskava med ženskami pokazala, da se kar 89 % anketiranih zaveda nevarnosti sončenja, a plaže so poleti polne celo sredi dneva, ko je sončenje najnevarnejše.

Med ženskami je zelo razširjeno nošenje visokih pet, čeprav se zavedajo, da ima marsikatera zaradi njih že pri štiridesetih deformirana stopala …

Zakaj tako pogosto žrtvujemo svoje zdravje za lepoto?

 Narava daje prednost reprodukciji pred zdravjem, ugotavlja biolog Richard Dawkins (2006), in k njej nas vodi z nagoni. To se kaže tudi v omenjenih primerih. Za ustvarjanje dovolj velike količine vitamina D je potrebno 10 do 15 minut sončenja, a narava nas z užitkom pri sončenju spobuja, da se sončimo dlje. Raziskovalci univerze v Grazu so ugotovili, da se po eni uri sončenja poveča raven spolnega hormona testosterona kar za 69 %. Zagorelost torej daje spolno prednost, zato je privlačnejša od bledoličnosti.

Dolge noge so znak dobre prehranjenosti s kalcijem in drugimi hranivi. Ženska z dolgimi nogami ima zelo verjetno dobro razvite medenične kosti, kar obeta manj težav pri porodu. Zato so za moške privlačnejše. Z visokimi petami in stopanjem na prste pri baletu  ustvarjajo iluzijo dolgih nog.

Možgani ne zaupajo grdim

 Lepota je po definiciji »lastnost, ki zagotavlja, da je neka stvar na pogled privlačna«. V odnosu do drugih je torej osebna lepota oblika družbene moči, saj lepa oseba »priteguje« druge. Raziskave kažejo, da lepi lažje prepričajo druge. Ko vidimo lepo osebo, se namreč aktivira območje srednje orbitalne skorje. V tem predelu se vzbuja tudi občutek zaupanja. Pri pogledu na grdo osebo pa se aktivirajo nevroni v insuli, ki je predel globoko v možganih.  Obenem se vzbudita odpor in nezaupanje. Prikupni veljajo za inteligentne in prejemajo višjo plačo, ugotavljajo raziskovalci. Z etičnega vidika je seveda to sporno, za manj prikupne pa ponižujoče, kar gre v škodo tudi njihovemu zdravju.

A vendar si manj prikupni lahko pomagamo; pa ne le z osebno urejenostjo. Naša dobra volja in nasmeh pri drugih ljudeh vzbudita isti možganski predel kot pogled na lepoto, zato nas drugi zaznavajo kot lepe. Če pa se kdo zaljubi v nas, nas njegovi možgani dojemajo kot najlepšega na svetu. Takrat pa res velja, da imajo vsake oči svojega malarja.

 Dr. Iztok Ostan