Leta 2022 je bila predstava v produkciji gledališča National Theatre nominirana v zavidljivih osmih kategorijah nagrad Tony, prejela pa je kar pet nagrad: nagrado za najboljšo predstavo, nagrado za najboljšo režijo, nagrado za najboljšo igro igralca v glavni vlogi, nagrado za najboljše oblikovanje svetlobe ter nagrado za najboljšo scenografijo.

Režiser Peter Petkovšek, ki je pripravil tudi prevod besedila, je o dramskem delu dejal, da je napisano v blank verzu in v pripovednem stilu: »Spominja na dolge epske pesnitve, ki so se prenašale preko ustne tradicije z vzorci ponavljanja in se s stalnimi epiteti ohranjale v spominu pripovedovalca. Priredba za tri igralce zaostri in izpostavi vsakega od treh pripovedovalcev ne le kot nosilca zgodbe, ampak tudi nosilca časa in več generacij likov, od temeljnih protagonistov do zgolj epizodnih mimoidočih. Gonilo razvoja finančnega sistema, ki temelji na ideji večne rasti, predstavi skozi privlačno prizmo družinske sage in nam ponudi več generacij članov družine Lehman kot sidrišča in točke vživljanja. Gre za izrazito “igralski” tekst in za tokratno izvedbo v Mini Teatru smo nabrali zares izvrstno in izkušeno igralsko ekipo.«

Med pripravami so se igralci in ustvarjalci pogovarjali o bankah, o krizi leta 2008, njenih vzrokih in posledicah. Čeprav se predstava ne ukvarja neposredno s tem dogodkom in nastopa le v epilogu, jim je vsem – občinstvu in ekipi – bančna problematika vedno v zavesti, kot Damoklejev meč, ki visi nad imenom Lehman. Vsak začetek v sebi skriva tudi svoj konec, proti kateremu neusmiljeno drvimo. Vprašanje, ki se zastavlja na poti, pa je: kaj nas žene? Kaj je tisto, zaradi česa si želimo imeti vedno več, iti vedno višje, dalje, močneje? In kdaj pride trenutek, ko temu, kar smo sami začeli, nismo več kos in nas prevzame, prehiti in pogoltne?

V epski strukturi, bibličnih referencah in vzdušju povesti se skriva tudi odsev sistema, ki je zgrajen zgolj na zaupanju, na niču...“Denar je duh. / Denar so številke. / Denar je zrak.”, pravi eden od likov v drami, ki je borzni posrednik. Če je denar osnovna dobrina s katero operira banka, je pravzaprav vse zgrajeno na niču, ki se ga obdeluje, premetava, deli, šteje, preoblikuje, dodaja ničle in ničle ter iz njega dela še večji nič – kot prazen papir, tabula rasa, ki mu daje vrednost jezik, namen in besede. Besede imajo namreč moč (na)povedati zgodbo ali celo prihodnost.

Premiera drame Trilogija Lehman bo 8. oktobra ob 19:30 v Mini teatru, prvi ponovitvi predstave pa bosta 9. in 10. oktobra 2023 ob 19. uri.

Avtorsko ekipo, poleg že omenjenega režiserja in prevajalca Petra Petkovška ter igralcev Igorja Samoborja, Branka Šturbeja in Gala Oblaka, sestavljajo dramaturg Urban Zorko, scenografinja Sara Slivnik, kostumografinja Gordana Bobojević, skladatelj Peter Žargi, oblikovalec luči Jaka Šimenc, za scenski gib skrbi Urša Rupnik, lektorica je Barbara Rogelj, šepetalka Staša Popović, umetniški svetovalki pa sta Eva Kraševec in Tanja Stanič.

Peter Petkovšek: Predstava spremlja neustavljivo željo po večni rasti in raziskuje, kdaj je ta ušla izpod kontrole in prerasla tudi svoje snovalce in gospodarje.

Kaj pravzaprav predstavlja Trilogija Lehman, kako bi jo predstavili tistim, ki je še ne poznajo?

Gre za izjemno zanimiv tekst, ki ga je italijanski avtor Stefano Massini zastavil časovno in slogovno ambiciozno, saj je napisan v pripovednem blank verzu in pokriva 164 let zgodovine družine Lehman in njihovih poslovnih podvigov. Ko so predstavo 2018 postavljali v National Theatru v Londonu (produkcija je bila zelo uspešna in dobila kar pet nagrad Tony v Ameriki), je Ben Power tekst priredil za zgolj tri igralce, ki skupno stopijo v čevlje več kot štiridesetim likom. Komorni način pripovedovanja je privlačen in intimen, s tem pa še poudari epskost sage. Banko Bratje Lehman danes poznamo predvsem po tem, da je s svojim bankrotom sprožila globalno finančno krizo leta 2008. Trilogija Lehman pa se vrne na sam začetek te zgodbe, v 19. stoletje, ko so iz Nemčije v Ameriko kot revni imigranti prispeli trije bratje Lehman in v Alabami ustanovili trgovinico z blagom in oblekami. V nekaj generacijah so z neizprosno delavnostjo in iznajdljivostjo iz začetnega biznisa ustvarili eno najbogatejših in najvplivnejših finančnih institucij na svetu. Predstava spremlja to neustavljivo željo po večni rasti in raziskuje, kdaj je ta ušla izpod kontrole in prerasla tudi svoje snovalce in gospodarje, hkrati pa se je s tem zgradil model, na katerem sloni svetovni finančni sistem z vsemi krizami vred.

V predstavi sodelujete z odlično igralsko ekipo, v kateri so Igor Samobor, Branko Šturbej in Gal Oblak. Kako potekajo vaje?

Veliko zadovoljstvo in čast je delati s tako izvrstnimi in izkušenimi igralci! Na vajah se odlično ujamemo, zelo hitro in organsko smo skupaj odkrili osnovne parametre sveta, v katerem se gibamo na odru, tako da lahko znotraj tega dalje razvijamo koncept in iščemo nove vidike in plasti. Izziv je svojevrsten, saj je tekst res precej epski in ima pridih legende ali ustnega izročila, hkrati pa je treba zelo natančno razdeliti pripoved od replik likov, ki se menjujejo včasih bliskovito hitro. Trilogija Lehman je v tem smislu gotovo 'igralska' predstava, zato na vajah uživam ob spremljanju mojstrov pri njihovem delu.

Tekom svoje kariere ste veliko delali v tujini. Kakšni so vaši vtisi ob delu v Mini teatru, ki je neodvisno gledališče, ki producira družbeno angažirane, sodobne in nagrajene avtorje?

Vtisi so odlični! Predvsem sem navdušen nad atmosfero na Križevniški ulici. Celotna družina Mini Teatra je izjemno gostoljubna in topla, hkrati pa ekipa profesionalna in mednarodno povezana. Vse skupaj daje občutek skupnosti, ki z resnično ljubeznijo podpira umetnost in gledališče, kar je resnično dragoceno.