Številne raziskave kažejo, da to pomeni tudi, da smo bolj zdravi, produktivni in prijetnejšega videza, kar ni nepomembno! Pomembno je, da smo srečni kot posamezniki, da bomo lahko postali boljša družba. To niso le pobožne želje, pač pa ugotovitve raziskav.
Ime mu je Primož. Zdaj je nekoliko sivolasi in bradati gospod, ki je pred nekaj dnevi proslavil petdesetletnico na prijetni zabavi s sorodniki in prijatelji. Ti so že vnaprej vedeli, da bo tam prijetno in veselo. Drugačne sploh ne bi moglo biti, saj je Primoževa dobra volja nalezljiva. Ima se za srečnega človeka in ta občutek se hitro prenese še na vse v njegovi okolici.
V pogovorih s Primožem se večkrat zgodi, da ob tej ali oni stvari pripomni, kako lepo in sproščeno otroštvo je imel. Marsikdo mu pri tem skoraj zavida. Ob neki priložnosti je ob pogledu na urejen vrt takoj dejal: »Tudi pri nas v Kamniku smo imeli tak vrt s češnjo na sredini, le da je bil že večji. Spomnim se, kako smo otroci plezali po drevesu in se igrali naokrog. Čudovito je bilo.« Spomnil se je grede z bučami, cvetličnega vrta svoje babice, zim, poletja in praznovanj ter tekanja iz sobe v sobo. In drugič spet: »Še danes rad jem ribje konzerve. Spominjam se, ko sem bil še otrok in je oče, ki je bil zelo zaposlen, prišel domov in smo za večerjo odprli nekaj ribjih konzerv. Vse je dišalo po njih in mi smo bili zbrani okoli mize. Najbrž še danes zato rad jem ribe iz konzerv,« pove s širokim nasmehom. Vesel je ob misli na ulico, ob spominu na stanovalce hiše, med katerimi se je sprehajal, na rogljičke v bližnji pekarni. Vse je prežeto s svojevrstno nostalgijo, a obenem z življenjsko močjo. Pred kratkim je našel na podstrešju svoj dnevnik, v katerega je zapisoval vsakdanje stvari, na primer seznam opreme, ki jo je naredil pred odhodom na počitnice. Pri tem se je prešerno smejal in komentiral, da se vsega še spomni, kot bi zapisoval včeraj.
V družbi prijateljev je Primož tisti, ki se nikoli ne pritožuje, ki poskuša pomagati in vedno vidi boljšo plat preizkušenj in težav namesto slabše. Večkrat v pogovoru omeni zelo neposredno, kako lepe spomine ima na otroštvo, babico, domačo hišo, razširjeno družino, izlete, počitnice, domače dobrote. Vse pri njem je slišati kot prijeten spomin, ki mu še zdaj, ko je uspešen poslovnež, daje energijo.
Ne le srečni posamezniki, zagotovo bi tudi strokovnjaki pritrdili mnenju, da je brezskrbno otroštvo temelj zdrave in stabilne osebnosti. Težave so pozneje v življenju videti rešljive, vse, kar se ponuja, je sprejeto s pravo mero optimizma. Takšni ljudje odnose vidijo kot priložnost in izziv, druženje in užitek ob izmenjavi mnenj, namesto napora in premagovanja, kot bi se vse to zdelo nekomu drugemu.
V srečnem otroštvu se rodi ustvarjalnost. Ena od življenjskih modrosti govori, da se velika dela rodijo iz velikega veselja ali velike žalosti. Oboje drži, le da ima vesel in sproščen človek veliko več možnosti in potrebuje manj spodbude, da se uveljavi in naredi nekaj pomembnega za svoje okolje.
Ljudje smo čustvena bitja, ki vsak dan doživimo veliko sprememb razpoloženja. Negativna čustva, kot sta strah in jeza, nam pomagata, da se izognemo nevarnostim in se branimo pred njimi. Pozitivni občutki, kot sta upanje in veselje, nam pomagata pri povezovanju z drugimi ljudmi in spopadanju s težavami, kadar gre kaj narobe.
Optimalno stanje našega bivanja
V članku Zakaj je sreča pomembna je britanski časopis Guardian razčlenil prav pomen pozitivnega odziva oziroma občutka sreče. Pri tem je zbral vrsto mnenj in ugotovitev strokovnjakov. Pri občutku sreče ne gre za to, da bi zanikali negativna čustva. Povsem naravno je, da jih doživimo. Občutek sreče pomeni predvsem, da smo iz neke situacije dobili največ, kar je bilo mogoče. »Sreča je globok občutek uspešnosti, ne le prijetno počutje ali bežen čustveni odziv, pač pa optimalno stanje našega bivanja,« kot jo je opredelil Matthieu Ricard, nekdanji biokemik, ki je postal budistični menih.
Občutek sreče prinaša uspehe
Napačno je tudi mnenje, ne tako zelo redko, da so veseli ljudje bolj lene narave. A ni tako, kažejo raziskave. Na univerzi v Warvicku v Veliki Britaniji so prostovoljcem s čim bolj enakim profilom osebnosti in starosti pokazali pozitiven in negativen film, nato pa prosili, da naredijo nekaj opravil. Pozitivni film je pripomogel, da je skupina, ki ga je videla, rešila naloge za enajst odstotkov bolje v skupnem seštevku. Podobno so ugotovili na poslovni šoli Wharton. Posamezniki, ki so o sebi rekli, da so imeli srečno otroštvo in mladost, so bili bolj uspešni pri delu in dobičku na borzi. Iz šol, ki se posvečajo dobrim odnosom ter skrbijo za počutje učencev in dijakov, pridejo bolj uspešni študenti, pravijo statistični podatki.
Nič drugače ni pri poklicnem delu. Zdravniki, kot je bilo ugotovljeno, so hitrejši in boljši diagnostiki, če imajo občutek, da so srečni. Podobno velja še za drugo okolje, kjer sta potrebni kreativnost in delo, povezano z odločanjem v poslu in odnosi. Če povzamemo ugotovitve: ne drži le, da je uspeh tisti, ki nam daje občutek sreče, pač pa je občutek sreče enako pomemben za doseganje uspeha.
Sreča ni merljiva z denarjem
Učinkov občutka sreče je še več: ne le da se bolje počutimo, pomemben je tudi naš prispevek okolju in družbi. Več kot 160 študij je pokazalo jasno in prepričljivo povezavo, da so srečni ljudje bolj zdravi in živijo dlje kot tisti, ki se ne počutijo tako. Pol manj možnosti imajo, da bodo zboleli za prehladom ali imeli težave zaradi bolezni srca in ožilja ali da bodo doživeli infarkt.
Srečni ljudje so manj nagnjeni k tveganjem: statistični podatek spet potrjuje, da se takšni ljudje pogosteje privežejo z varnostnim pasom in so redkeje udeleženi v prometnih nesrečah. Bolj upoštevajo zakone in javni red ter pogosteje pomagajo drugim.
Sreča je nalezljiva!
Najlepša ugotovitev od vseh pa je, da je sreča nalezljiva. Čisto zares! Obsežna študija, ki jo je opravila britanska strokovna revija British Medical Journal, je več kot 20 let spremljala ljudi, opredeljene kot srečne, in potrdila, da se ta občutek širi vse do tretjega kolena, kot bi rekli po domače. Z drugimi besedami: če smo srečni in zadovoljni, to občutijo prijatelji naših prijateljev in še naprej, njihovi prijatelji.
A sveta in resničnosti ne gre idealizirati. Zadnja leta so bila za družbo katastrofalna. Ekonomska kriza je pustila na ljudeh hude posledice. Manjša skupina ljudi je postala bogatejša, a ne srečnejša, po drugi strani je veliko ljudi na robu revščine. Upadla je raven zaupanja v medsebojne odnose in družbo.
Prav študije, ki govorijo o sreči, bodo morda spodbudile strokovnjake, nato pa še vodilne delavce in politike, da se bodo bolj zavedali učinkov zadovoljstva med ljudmi, ki ne bo merljivo le z denarjem.
Napačno vnesen email naslov
Ta email naslov je že uporabljen!
Registracija je bila uspešna!
© 2024, SALOMON d.o.o.
Vse pravice pridržane.
