Življenje nas zna pustiti brez besed. Pa naj gre za prijetna ali neprijetna presenečenja. Vsake toliko se pač spoprimemo z okoliščinami, v katerih ne vemo, kaj pravzaprav reči in kako se vesti.

 1. Ko vaš bližnji izgubi službo

Ali pa ne dobi tiste, za katero se je tako trudil. Besede, kot so »saj je še veliko drugih služb«, v takšni situaciji nikakor niso dobrodošle, še zlasti ne v današnjih časih. Že res, da izguba službe ne pomeni tudi konca sveta, a je bolj kot to treba prijatelju dopovedati, da njegova služba ni njegovo življenje. Če mu trenutno ni uspelo na tem področju, še ne pomeni, da je njegovo življenje nasploh ena sama zguba.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Ana Klašnja: Po eni strani sem skoraj invalid, po drugi pa sem fit

Ana Klašnja ima za seboj ima bogato baletno kariero in nešteto spominov, ki se pretakajo med bliščem in bolečo realnostjo.

2. Ko se prijateljica razide z dolgoletnim partnerjem
Ločitve in razhajanja so vedno težke stvari, ker se nam pač zdi, da se nam je podrlo življenje. In ne glede na to, kolikokrat ponavljamo, da se bo še vse izšlo tako, kot se mora, in da ji je pač usojen nekdo še boljši, to ne bo zapolnilo praznine v njej in ublažilo njene žalosti. V takih trenutkih je najbolje biti tiho in prisluhniti. Priznati njeno bolečino in ji pač pokazati, da so tudi takšni trenutki gradniki življenja.

3. Ko ima sodelavka zares slab dan
Sami vemo, kaj takrat najbolj pomaga – sprostitev. »V vsakem dnevu je treba najti nekaj dobrega« in »Ne pusti, da te malenkosti vržejo iz tira« gredo na slab dan skozi eno uho noter in skozi drugega ven. Vmes pa še nekoliko bolj razdražijo že tako načete živce. Morda je takrat še najbolje reči: »Pridi, jaz častim!«

4. Ko prijatelj izgubi bližnjega

Objemi, tolaženja in vse puhlice so takrat povsem odveč. »Žal mi je« ali »To je tako grozno« brez dodatnega vdiranja v intimni prostor bosta takrat povsem dovolj. Žalovanje je namreč intimna stvar, ni šov, ni iskanje pozornosti, ampak resnična izguba, ki se je ne da več nadomestiti. Samo naša prisotnost v tem trenutku je dovolj.

5. Ko sestra v nečem ni tako dobra, kot misli, da je
Saj poznate tisti grozni občutek, ko vas vsa navdušena povabi na koncert svojega zbora, vam razkazuje svoje likovne umetnine ali pa vas pita s svojimi kuharskimi poskusi, za katere je prepričana, da so vrhunec genialnosti, vam pa se, milo rečeno, zdijo grozni. Ne pokvarite ji veselja. »Energija na koncertu je bila fenomenalna,« ali »Uau, nisem vedela, da te slikanje tako veseli,« so povsem resnične in legitimne pohvale, ki ne bodo nikomur zlomile volje do nadaljnjega ustvarjanja.

6. Ko se brat odloči za drastično življenjsko spremembo
Ko reče, da bo pustil službo, zapustil dolgoletno dekle ali se za nekaj let preselil v Indijo. Verjeli ali ne, takrat je še najbolj primerno reči: »Greva na sprehod?« Pa ne zato, ker si bo na sprehodu morda premislil, ampak zato, ker je s svojim življenjem očitno nezadovoljen, sprehod pa je odlična priložnost za intimen pogovor.

7. Ko srečate sošolko, ki se je povsem spremenila

Ki je denimo izgubila kar precej kilogramov. Ali jih pridobila. Čeprav je to očitno in vas je osupnilo, tega ne poudarjajte. »Kako si?« je najbolj na mestu, ker pravzaprav ne veste, kaj je razlog za to, da se je tako spremenila. Izguba ali pridobivanje teže nista vedno posledica (ne)zdravega življenja, ampak sta lahko tudi posledica stresnih situacij ali bolezni.

8. Ko prijateljica dokončno obupa
Bo upanje lahko našla, samo če boste namesto nje zanjo upali vi. Žal je tako. »Jaz pa vem, da te čaka še zelo svetla prihodnost,« ji recite, se nasmehnite in v to zares verjemite. In se tudi trudite v tej smeri. Le tako ji boste povrnili upanje, ne pa z besedami: »No, no, saj ni tako hudo. Saj bo bolje.«

9. Ko se v življenju zgodi veliki preobrat
Nekaj tako velikega, kot je nepričakovana nosečnost prijateljice z nekom, ki ga je spoznala pred mesecem, ali prodaja podjetja, v katerem dela, novim lastnikom. To so trenutki, ki nosijo tako pozitivne kot negativne možnosti, zato sta preuranjeno veselje ali zgražanje lahko slab odziv. Najbolje je preprosto vprašati: »Kaj pa misliš/čutiš glede tega?« To vprašanje po navadi začne razpravo, ki v takih trenutkih pomaga zbistriti glavo in srce.

10. Ko je sestra na življenjskem razpotju in hoče, da ji poveste, v katero smer naj se obrne

»Ne vem, kaj naj naredim. Povej mi, kaj naj naredim,« so besede, ki jih ne slišimo redko, kadar so naši bližnji v precepu glede pomembnih vprašanj v svojem življenju. In čeprav nas ima, da bi jim povedali, kako si sami želimo, da bi se stvari razpletle, te odločitve ne smejo biti naše. »Jaz ti lahko povem, kako jaz vidim stvar, ne morem pa ti reči, kaj stori,« je treba jasno poudariti, da ne gre za vaše življenje in vaše odločitve.