Kaj je to dobro življenje, kako biti v redu in kaj lahko pričakujemo od sebe? To je le peščica vprašanj, na katera lahko odgovorimo s pomočjo pozitivne psihologije, ki je v zadnjih nekaj letih najhitreje rastoča smer v psihologiji. Preučuje človekovo srečo, zadovoljstvo in blagostanje in tako odstopa od tiste tradicionalne veje, ki daje poudarek na ukvarjanju z duševnimi boleznimi in reševanju razvojnih težav.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Gašper Rifelj ljubi 9 let starejšo

Gašper Rifelj in Maja Geršak sta srečna že več kot pet let.

Dandanes je zaradi hitrega tempa življenja in marsikaterega pritiska, ki jih doživljajo posamezniki, dobro počutje vedno večji izziv in so odgovori na zgornja vprašanja še toliko pomembnejši. Pozitivna psihologija tako v naša življenja ponuja ideje, ki vodijo do sreče in ljudem pomaga razvijati pozitivna čustva, vrline in osebne moči, ki vodijo do osebnega razcveta.

Največkrat se sreča oziroma iskanje sreče začne na samem delovnem mestu posameznika. V zadnjih letih podjetja namreč ugotavljajo, da je človek ključni dejavnik vseh aktivnosti v podjetju, človeški kapital pa postaja vse bolj cenjen v ohranjanju konkurenčnosti na globalnem trgu. Zato sta zadovoljstvo in zavzetost zaposlenih ključnega pomena, saj lahko nezadovoljstvo zaposlenih privede do izgube volje za delo, namernega zmanjševanja delovnih naporov, širjenja nezadovoljstva med sodelavci, izostajanja z dela in nenazadnje tudi do stavk. Ključnega pomena za uspešno delo so torej predvsem medosebni odnosi med zaposlenimi. Da bi se zaposleni dobro počutili na svojem delovnem mestu in bi z veseljem opravljali svoje delo, se morajo razumeti s sodelavci in nadrejenimi, sicer so napeti in komaj čakajo, da zapustijo svoje delovno mesto.

Vendar kako doseči zadovoljstvo zaposlenih in kako sploh prepoznati vzroke nezadovoljstva?

Najbolj pomembna lastnost dobrega počutja so vrednote, saj ljudi povezujejo. Nekdo daje prednost zabavi, drug družini, tretji pa zdravju ali kariernemu uspehu. Zato ob sebi potrebujemo ljudi, s katerimi delimo naše prioritete. Na delovnem mestu se bomo počutili bolje, če bodo naše karierne vrednote usklajene z vrednotami podjetja. Bolj kot se vrednote razlikujejo, težje bomo delali in manj verjetnosti je, da bomo zjutraj odhajali na svoje delovno mesto z nasmehom na ustih in polni energije. Tudi dr. Marko Divjak, nosilec predmetov področij metodologije, psihologije in komunikacije na DOBA Fakulteti, meni, da lahko spoznanja pozitivne psihologije pomagajo pri vodenju in krepitvi medosebnih odnosov na delovnem mestu, kar privede do večjega zadovoljstva in zavzetost zaposlenih. Ravno zato bo na letošnjem Online Summitu, seriji brezplačnih predavanj DOBA Fakultete odgovarjal na vprašanja, kot so katere koncepte moramo poznati za uspešno vodenje in komuniciranje s sodelavci ter kaj je pozitivno voditeljstvo in kaj psihološki kapitali sploh so. Pridruži pa se mu lahko vsak, in sicer 6. junija 2018, ko bo predstavil konkretne napotke za komuniciranje s sodelavci na delovnem mestu, skladno z znanstvenimi spoznanji pozitivne psihologije. Več najdete TUKAJ!