Že od nekdaj se tudi on, sicer ljubiteljsko, ukvarja z glasbo. V otroških letih sem komaj čakala, da sva ga šli z mamo kam poslušat. Občasno sem ob kakšni priložnosti z njim kaj zapela. Ponosna sem, da sem svoje prve pevske nastope imela prav z očetom, to so nepozabni spomini. Midva sva imela prav poseben štos. Ko sta me prišla z mamo kam iskat in sem ju zagledala, sem stekla proti mami, zadnji trenutek pa se obrnila k atiju in mu skočila v naročje. Temu smo se vsi vsakokrat pošteno nasmejali, čeprav je bil sčasoma razplet pričakovan in smo natančno vedeli, kaj se bo zgodilo,« opiše svoj odnos s starši Tanja Žagar, ki se še predobro zaveda, da je bilo to, da je začela nastopati že kot najstnica, tudi za njeno družino prav posebna izkušnja.

»Bili smo zelo povezani in vedno smo se o vseh stvareh pogovorili. Tako smo imeli tudi pred mojim vstopom v skupino Foxy Teens in posledično v medijski svet zelo temeljite pogovore. Jaz sem zaupala mami in očetu, onadva pa meni in tako smo se na neki način uskladili. Zelo močno sem čutila to njuno ljubezen in trud, da bi me lepo vzgojila. Najbrž bi mi počilo srce, če bi bila zaradi mene žalostna in potrta. Ko sta videla, kako močna je moja želja po petju in po tem, da se podam na glasbeno pot, sta me podprla in mi vsak trenutek stala ob strani. Jaz sem ob tem čutila nekakšno varnost, a kljub temu sta ves čas poudarjala, da je šola na prvem mestu, in mi poskušala na prijeten način dopovedati, kako pomembna je izobrazba in to, da prideš do želenega poklica. Za to sem jima še danes zelo hvaležna.«

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Za zvonjenje v ušesih so krive poškodbe dlačic

Človeško telo je kompleksno, čudovito in hkrati čudno. Je najbolj zapletena kemična tovarna in najbolj integrirana celota z možgani, ki se nenehno spreminja.

Njen oče ni bil strog, saj, kot zatrjuje Tanja, »niti ni imel potrebe po tem. Sta mi pa postavila določene zahteve in pravila, ki sem jih dosledno upoštevala. Nikoli ne bom pozabila, ko sem v šoli dobila prvi cvek. Nekateri sošolci se niso upali doma povedati, da so dobili slabo oceno, jaz pa sem komaj čakala, da novico o prvi negativni oceni in žalost delim s starši. Tekla sem domov, in ko sem vsa objokana stopila skozi vrata, je bil doma samo oče. Sprva se je prestrašil, saj je bil prepričan, da se je zgodilo nekaj hudega. Skozi jok in hlipanje sem mu nekako le uspela pojasniti, kaj se je zgodilo. Bila sem pridna in marljiva učenka, zato je bil zame to res šok. Ati pa me je samo pogledal in rekel: 'Tanja, pa lepo te prosim, zaradi enega cveka se pa je ne bomo sekirali. Tudi cvek moraš kdaj dobiti in to ne pomeni, da je konec sveta. Prvega moramo proslaviti. Greva midva zdaj na izlet z motorjem, ko pride mama iz službe, pa gremo skupaj na sadno kupo. Nič si ne ženi k srcu, vem, da boš ta cvek hitro popravila.' Tako smo moj prvi cvek proslavili, jaz pa sem ga še isti teden popravila.«

Tanjin oče je že zgodaj postal dedek. »Občutek imam, da se je moja vez z očetom po prihodu vnukov še bolj okrepila. On je sicer dedek postal že zelo zgodaj, ker je imel mlad otroke prav tako tudi moj brat. Zdaj, ko je oče starejši, moje otroke dojema drugače, moram pa povedati, da je super dedi in se odlično znajde v tej vlogi. Saj vemo, da leta in izkušnje naredijo svoje.« In kako Tanja najbolj osreči očeta? »Ko me vpraša, kako sem, in mu povem, da je vse super in da se odlično počutim, mi odgovori: 'Samo to sem hotel slišati, pa sem srečen.'«