Tradicionalni odgovor poznamo: ljubezen je med rjuhami manj pomembna za moške in veliko pomembnejša za ženske. Pa je to res – res? Ali so pomembne, morda celo pomembnejše, tudi druge reči, od njegove razvitosti in njegove tehnike do celo njegovega smisla za humor in njegovega bogastva?

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Skromna želja slovenskega pevskega bisera

13-letna Eva že ta trenutek živi svoje sanje. Klepet pred velikim finalom razkriva odtenke prizemljene deklice, ki sreče ne išče med oblaki. Kaj nam je zaupala?

Gremo po vrsti. Si zaljubljeni moški ženske, v katero je zaljubljen, v postelji veliko bolj želi? Absolutno. Ker si je bolj želi, si jo želi tudi čim bolj in veliko bolj zadovoljiti kot žensko, v katero ni zaljubljen? Da, vendar samo, če ne da veliko na svoj »sloves« dobrega ljubimca, takih pa ni veliko. Domnevano torej lahko, da se večina moških potrudi po svojih najboljših močeh, pa naj je v žensko zaljubljen ali ne. V igri je tudi poželenje, povsem seksualna želja po neki ženski. Poželenje brez ljubezni po nekem moškem čutijo tudi ženske, vendar to ne pomeni, da se bodo v postelji z njim »potrudile« (zase in zanj!) po najboljših močeh. Večina med njimi – po najnovejši veliki raziskavi celo 78 odstotkov žensk, starih od 20 do 68 let – pravi, da ji seks z moškim, v katerega so zaljubljene, veliko bolj in najbolj zadovolji. Samo osemnajst odstotkov jih je dejalo, da ljubezen ni pomembna za njihovo posteljno zadovoljitev. Zakaj je prvih veliko več kot drugih? Po mojem je odgovor veliko bolj preprost, kot si mislite. Velika večina žensk je v postelji z moškim, v katerega je zaljubljena, veliko bolj sproščena, ima veliko manj zadržkov in je veliko bolj pripravljena »raziskovati« svojo seksualnost, ker temu moškemu zaupa. Poleg tega ta moški čez čas dobro ali zelo dobro pozna in obvlada njeno seksualnost in vse, kar jo najbolj zadovolji, saj si različne ženske želijo različne kombinacije sestavin ljubezenske igre. Podzavestno so v igri tudi še vedno obstoječa dvojna merila: moškim nihče ali vsaj malokdo zameri priložnostni, rekreativni seks (češ, ne morejo si pomagati, vodi jih pokvarjenec v njihovih hlačah), veliko, če ne kar še vedno velika večina pa ženskam zameri ta športni seks in jih malokdo razumevajoče opravičuje z na primer ščemenjem med nogami. Z drugimi besedami: najmanj podzavestno imajo ženske občutek, da ni ravno prav, da seksajo z moškim, v katerega niso zaljubljene. Z moškim, ki ga ljubijo, pa odpadejo vse zavore in zapore.

Večina žensk torej za polnejšo seksualno zadovoljitev potrebuje ljubezen. A mislim, da smo si veliko bolj podobni, kot misli večina, in da ženske v precej enaki meri potrebujejo seks, tudi kadar niso zaljubljene. In ga imajo. In so povsem dovolj zadovoljene. Morajo pa srečati moške, ki bi se morali držati pravzaprav ene same posteljne »dogme«: ženska mora prva doživeti orgazem. Pri tem pa se zadeve nekoliko zapletejo, posebno če verjamemo britanskim ugotovitvam nove raziskave o tem, s kakšnimi moškimi ženske lažje doživljajo orgazme in doživljajo močnejše orgazme. Prvaki naj ne bi bili moški z velikimi in debelimi, ali fanatični izvajalci kunilingusa, ali moški s fantastično tehniko, ki med drugim obvladajo več različnih penetracijskih tehnik (več ji je, dragi moji, več, najmanj sedem), ampak zabavni samozavestni moški iz bogatih družin. Pa to še ni vse: ženske naj bi si pogosteje želele seks z moškim, ki je samozavesten in bogat ali iz bogate družine. Posebno če je lep in ima široka ramena. S takim moškim naj bi tudi doživljale najmočnejše orgazme. Tako je to v Britaniji.