Slej kot prej se znajdemo na točki, ko se moramo vprašati ali ni nemara neko stvar ali osebo bolje spustiti. Med tem ko eni na to gledajo kot znak šibkosti (nisi se bila pripravljena potruditi), je resnica ta, da je več kot očitno znak osebne moči in ljubezni do sebe. Vsak se zna oklepati, redki pa premorejo moč, da se teh spon osvobodijo in zaživijo.

Lahko se gre za osebe, lahko za ideje ali le spomine. Ne glede na to, kaj je, nam velikokrat lahko ustvari bolečino. Zaradi oklepanja pozabljamo živeti, preprosto ne vidimo priložnosti, ki so pred nami. Ne dovolimo si biti srečni.

Spuščanje oseb:

Težko je iz svojih življenj spustiti ljudi, na katere smo se navadili. Četudi je jasno, da odnos z njimi ni več tisto, kar je bil, še vedno globoko v sebi želimo doseči, da uspe. Želimo nazaj, kar smo s to osebo nekoč že imeli. A dejstvo je, da se ljudje venomer spreminjamo, kar pa lahko sčasoma privede do razpotja, s katerim se moramo soočiti. Čeravno je sila težko, včasih enostavno moramo dovoliti, da ljudje zapustijo naša življenja. Zavedajte se, da ne morete nadzirati drugih. Ne poskušajte kontrolirati vsakega trenutka, ker boste ostali nesrečni, s sabo pa boste v zemljo rinili tudi druge. Če čutite, da v odnosu enostavno niste več srečni, da se s partnerjem ne dopolnjujeta, premislite, če ni nemara napočil čas razhoda.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Skromna želja slovenskega pevskega bisera

13-letna Eva že ta trenutek živi svoje sanje. Klepet pred velikim finalom razkriva odtenke prizemljene deklice, ki sreče ne išče med oblaki. Kaj nam je zaupala?

Spuščanje misli:

Misli postanejo realnost. Kar si zamislite, to tudi dobite. Znebite se tako vseh slabih misli, prenehajte venomer v svoji glavi tvoriti le najslabše možne scenarije. Bolj kot boste razmišljali o negativi, bolj jo boste čutili tudi v samem življenju. Imejte v mislih, da četudi je danes težko, to ne pomeni, da bo celotno življenje tako.

Spuščanje pričakovanj:

Nehajte se osredotočati na to, kaj drugi pričakujejo od vas in se raje osredotočite na to, kaj od sebe v resnici pričakujte kar sami. Saj veste, težko boste dosegali to, kar drugi od vas želijo. Enako pa velja tudi za pričakovanja, ki jih za druge tvorite sami. Ne imejte večjih upov, ne imejte večjih pričakovanj. Vedite, da ničesar izven sebe ne morete nadzirati … in prav je tako. Ne morete kontrolirati življenja drugih. Kot vi ne morete živeti pod idejo drugega, tudi drugi ne more pod vašo.

Spuščanje zamer:

To je v resnici najslabše, česar se lahko oklepate. Zaradi tega ste jezni in depresivni, med tem ko druga stran po večini precej veselo odkoraka dalje. Ni se smiselno ukvarjati s tem, kaj je nekdo naredil, ker je to le del preteklosti. Odpustite, a ne pozabite.

Da nekaj spustite, ne pomeni, da pozabite. Pomeni le, da preprečite, da bi to še naprej negativno vplivalo na vas in vaše odločitve. S tem spomini postanejo lepi, ne pa razlog vnovičnih solz. S tem preteklost služi kot učna ura, prihodnost pa kot možnost, ki obstaja.

Če ste se tako znašli v neki slabi situaciji (slab odnos, nejevolja zaradi dela itd), si zastavite vprašanje: Ali ta oseba/služba/predmet resnično služi mojemu najvišjemu dobremu in mi omogočata biti srečna?