Na letošnjih Dnevih zavarovalništva sta zato študentska predstavnika LIT odbora pred izkušenimi kolegi razbijala stereotipe zavarovalničarjev o mladih, kot tudi mladih o zavarovalničarjih.

Pripadniki generacije Z so odraščali z razvijajočo se digitalno tehnologijo in družbenimi omrežji. Okvirno gre za posameznike rojene med letoma 1997 in 2010, torej so tisti prvi zdaj v svojih zgodnjih dvajsetih letih in začenjajo kapljati na trg delovne sile. Da bi zavarovalniška panoga izzive, ki jih vzpon te nove generacije prinaša, uspešno naslovila in povečala finančno pismenost mladih, se je Slovensko zavarovalno združenje odločilo za izvedbo projekta LIT (LIT = lajf je igra tveganja). Lani so izvedli hekaton na katerem sta se dve zmagovalni ekipi uvrstili v LIT odbor, ki je namenjen nadaljnemu udejstvovanju in razvijanju mladih talentov.

Študenta ekonomije obeh zmagovalnih ekip, Darjan Pavšič in Luka Knific, sta v imenu LIT odbora na Dnevih zavarovalništva v Portorožu izkušeni zavarovalniški stroki postregla z drznim nastopom. Dinamično debato je usmerjal Rok Škrlep, lotila pa sta se stereotipov, ki med mladimi obstajajo o zavarovalništvu, kot tudi stereotipov, ki naj bi veljali za njuno generacijo – generacijo Z.

Pet stereotipov o mladih oziroma generaciji Z (krajše tudi 'Gen Z') so razkrivali enega za drugim in sicer, da so Gen Zjevci: visoko tehnološko pismeni, homogena ciljna skupina, pasivni in družbeno neangažirani, 24/7 na družbenih omrežjih in da skačejo med zaposlitvami. Darjan in Luka sta nekatere ovrgla, simultano pa je na družbenem omrežju Instagram (na kanalu @lajfjeigratveganja) potekala anketa, kjer so sledilci glasovali, če ti stereotipi držijo ali ne. Kar 82 % sodelujočih mladih na Instagramu se je strinjalo, da Gen Zjevci skačejo med zaposlitvami, večina jih je tudi menila, da so 24/7 na internetu. Vsebine, tudi tiste bolj informativne narave, torej konzumirajo na drugih kanalih kot starejše generacije. Na drugi strani se niti približno niso strinjali, da so vsi pripadniki te generacije isti. Prav tako so nasprotovali trditvi, da so pasivni in družbeno neangažirani.

Darjan in Luka sta naslovila tudi stereotipe, ki naj bi jih imeli na drugi strani mladi o zavarovalnicah: da nimajo nobene dodane vrednosti v družbi, da so nateg in da gre za dolgočasno delo oziroma kariero. Študenta sta te tri mite razbila in razložila zakaj menita, da je realnost drugačna in da je zavarovalništvo pomembna panoga.

Da bi takoj primerjali vrednote na prvi pogled različnih generaciji, torej mlade predstavnike LIT odbora in izkušene zavarovalničarje v občinstvu, so slednje povabili, da sodelujejo v debati preko mobilne aplikacije. Skoraj 100 zavarovalničarjev je dinamičnost svojega dela ocenilo s kar 8 od 10, za prioriteto na delovnem mestu pa je večina navedla odnose. Ravno tu se je pokazalo, da so za posameznike (pa naj bodo to gen z, gen x ali katera druga generacija), čeprav med sabo tako različne po starosti, spolu in izkušnjah, vrednote tiste, ki se v resnici niti ne spreminjajo veliko.

Slovensko zavarovalno združenje je, da bi finančno opismenjevanje mlade sploh doseglo, za komunikacijo izbralo internet – na spletni strani lajfjeigratveganja.si, Facebook strani Lajf je igra tveganja in Instagramu Instagramu @lajfjeigratveganja so na voljo informacije in nasveti, ki mladim pomagajo obvladovati tveganje. Preproste razlage zapletenih zavarovalniških pojmov so tako le klik stran.