»Od mame sem se najbolj od vsega naučila pravičnosti. Ne glede na to, kaj je bila srž problema, vedno se je razpletlo tako, da se nihče ni mogel pritoževati. Če je bil izkupiček slab, je bil slab za vse. Tako zame kot za brata. To se mi zdi zelo pomembno, saj tako kot otrok nisem imela občutka, da bi se mi kdaj delala kakšna krivica, in četudi me niso ravno zasipavali z vsem mogočim, sem bila vedno zadovoljna, saj je bilo moje otročje merilo vedno primerjava z bratom,« se spominja Jasna, ki je prepričana, da je prav velika mera pravičnosti posledično krepila njun sestrsko-bratski odnos, v katerem prav zaradi enake obravnave pri starših ni bilo vzroka za ljubosumje. »Je pa res, da moja mama ni nagnjena k vodenju in pridiganju, tako da sem se vsega, česar sem se od nje naučila, naučila z opazovanjem, ne toliko, ker bi mi nenehno nekaj vcepljala v glavo. Tako sem se dejansko vselej počutila precej svobodna, in zato mi svoboda in neomejevanje še danes veliko pomenita.«