Za Suzano Bajrić se je zgodba v resničnostnem šovu Kmetija zaključila. Tekom klepeta nam je zaupala, da so njeni spomini polni razočaranj in nas kljub nepričakovanem orisu Žana razveselila z novico, da se njuna romanca po snemanju ni končala.

Suzana, kakšen vtis imate o izkušnji v resničnostnem šovu in sotekmovalcih sedaj, ko ste si lahko ogledali oddaje?

Že skozi oddajo sem videla toliko zahrbtnosti in laži, da me je kar bolela glava oziroma še bolj srce. Sedaj, ko gledam Kmetijo, pa se vse skupaj še potencira. Razumem da je to igra, ampak jaz za zmago ne bi šla preko trupel. Na prvem mestu nisem niti prišla po zmago, ampak pogledat, koliko časa lahko zdržim med različnimi ljudmi in neiskrenimi odnosi. In že prvi dan sem videla, da bo ta pot zame prekleto težka. Že v realnem življenju namreč ne prenesem laži in manipulativnih ljudi, tukaj pa sem jih dobila na pladnju. Osebe čutim energijsko bolj kot ostali, zato mi je v takem okolju še težje kot drugim. Sicer sem nekako navajana, da sem vedno tarča in da se o meni veliko trača, tudi neresničnih stvari. Videti je, da se za dobrim konjem vedno praši. Me je pa zmotilo, da je prikazano zelo malo stvari, samo tiste, ki so jih hoteli, ne pa tudi širši obseg dela in dolgih ur, ko smo delali in garali. Nekdo kot kaže mora izpasti len, čeprav je to daleč od resnice. Nekako sicer razumem, da se v eni epizodi, ki traja 50 minut, prikaže samo pikre stvari, ampak vseeno se mi to ne zdi prav. Ne morem verjeti, koliko nesmislov in laži so izrekli nekateri in kako sploh lahko mirno spijo, ampak ja, kot kaže, nekateri nimajo vesti. Vesela sem, da sem sama ostala zvesta sebi in bila poštena do konca, tako da lahko vsakemu še danes pogledam v oči.

Kaj vas je razočaralo in kaj prijetno presenetilo?

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Suzana in Žan po Kmetiji: Brez kamer pišeta novo poglavje

Po bitki v areni je šov Kmetija zapustila Suzana. Ob slovesu od Žana ni bilo zaznati velikih čustev, kaj pa se je zgodilo kasneje? Suzana nam je zaupala, da je Žan presenetil tudi njo.

Razočaralo me je vse. Že od nekdaj vem, kakšni so določeni ljudje - zahrbtni in teh na žalost ni malo. Živeti z njimi in se ne odmakniti od njih, pa je še težje. To sezono je bilo veliko mlajših kandidatov, ki mislijo da so pojedli vso pamet tega sveta, v bistvu pa so šele začeli živeti življenje. Ne rečem, da sem jaz mnogo starejša in ne vem kaj, sem se pa v življenju vsaj naučila določenih vrednot, ki se jih držim že od nekdaj in od njih ne odstopam. Tega mnogo ljudem primanjkuje. 

Presenetilo me je, koliko časa se dejansko snema. To ni osem urni delovnik, ampak kar dvakratni. Živeti takšen tempo pod takimi pogoji definitivno ni mala malica. Ampak če ne preizkusiš, nikoli ne boš vedel, kaj vse je v ozadju in koliko tega se dogaja vsak dan. 

Kaj ste se tekom večtedenske izolacije naučili o sebi?

Naučila sem se brzdati, v zunanjem svetu bi verjetno prej 'počila', tukaj pa sem šla velikokrat korak nazaj, ker preprosto nisem hotela še več negativizma. Videla sem, da kljub temu, da je to igra, vedno ostajam zvesta sama sebi in nisem pripravljena na laži in manipulacije, za doseganje cilja. Že prvi teden, ko sem videla s kom vse bom morala sobivati, bi najraje pobegnila in definitivno si nisem predstavljala, da bom zdržala tako dolgo. Naučila sem se, da sem mnogo močnejša, kot sem mislila. Nekako sem sprejela, da sem empatična in čustvena, da čustev ne skrivam v sebi, ko sem vesela ali žalostna, tako za sebe kot za druge, to brez težav pokažem in ni me sram, da je temu tako. Z lahkoto sprejmem poraz, tukaj me tekmovalnost sploh ni tako gnala, kot pa to, kako sebe dvigniti in se prebiti iz sekundo v sekundo skozi dan, teden, mesec. V realnem življenju sem malo perfekcionist, vse mora bit na svojem mestu, urejeno in čisto. Tukaj je bilo vse prej kot to in dejansko nisem vedela, da bom to tako brez težav sprejela. Naučila sem se tudi mnogo o delu na kmetiji, res veliko novih stvari. 

Kaj je bilo za vas tekom celotne preizkušnje najtežje?

Najtežje mi je bilo bivati s takšnimi karakterji, prenašati vse te spletke, manipulacije in laži. Ja, to je igra, imaš svoje taktike, to razumem, ampak še vedno si lahko normalen, ko taktik ne izvajaš in normalno sobivaš z ljudmi. Nekateri to vzamejo tako resno, da pozabijo biti človek, kar pa je v prvi vrsti najbolj pomembno. 

Vaš odnos z Matejo je bil poln nihanj in čustvenih viharjev. Kaj pa sedaj, po ogledu vseh izjav, jo bolj razumete ali je v vaših očeh še večja uganka?

Matejo sem dejansko prebrala že prvi dan. Že ko je napadla Klavdijo in ko je napadala vse ostale in jih ignorirala, kot da je ona superiorna, mi je bilo vse jasno. Do mene se je sicer nekaj časa obnašala O.K., zato sem ji to nekako vračala. Sem pa precej hitro tudi jaz dognala, da če ji rečem, kaj nazaj, bo sledil jok in stok ter in ignoranca, zato se mi dolgo časa s tem ni dalo ukvarjati. Ko pa je počilo, pa je počilo - dolgo sem pustila, da je pometala z menoj. Zdaj, na koncu, ko sva se spet začeli pogovarjati, jaz definitivno nisem hodila za njo, ker nisem imela za kaj. Mi pa ni bilo jasno, kaj ona nenehno hodi za mano in me tako "ljubkuje". Normalna komunikacija mi pomeni več kot ignoriranje, zato sem za voljo miru tudi komunicirala z njo. Drugače pa Mateje niti danes ne razumem.

Morda pa vse skupaj izvira iz težke preteklosti?

Mislim, da smo vsi imeli določene stresne trenutke v svojem otroštvu, veliko nas je doživelo marsikaj, kar ni bilo lepo, ampak jaz menim, da se iz vsega tega lahko naučiš, kako postati boljši človek. Lahko si prizadevaš pomagati drugim, skušaš sprejeti vsakega odprtih rok, dokler ne dokaže nasprotnega, ne pa da postaneš zloba od človeka, ki samo gleda na koga se lahko znese. Menim, da se ona iz vseh stvari, ki jih je doživela, ni razvila v boljšega človeka, ampak v človeka polnega zamer, ki jih posledično stresa na ljudi, ki niso nič krivi. 

V šovu ste v Žanu našli zaveznika, prijatelja in tudi osebo, ki je ogrela vaše srce. Bi rekli, da je bilo zaradi tega težje sodelovati v igri ali vam je olajšal bivanje v izolaciji?

Ja, z Žanom sem bila skupaj v klanu. Hkrati pa sem bila zvesta svojemu prvotnemu klanu - dokler jaz nisem dobila kamenčka, ga nikomur nisem dala nazaj. Držim namreč besedo, tudi če se z določenimi ljudmi skregam, jih ne bom izdala, beseda je beseda. Vso svojo podporo sem dala tudi svojemu drugemu klanu, menim pa, da te podpore nikoli nisem bila deležna tudi sama. Mogoče je bilo vse videti rožnato, a kot vemo, je prikazano bolj malo celotne slike.

Se pa Žan definitivno v veliko primerih ni obnašal kot moj zaveznik ali prijatelj. Velikokrat mi je bilo hudo, bila sem na robu solz, potrebovala sem še prepotrebno oporo, ki pa je nisem dobila ... Razumela sem, da nekako preprosto vse to čuva v ozadju in noče pokazati določenih stvari, ampak vseeno mi je to še kako manjkalo. V določeni točki se mi je zdelo, da sem ostala sama, saj sem se sama prebijala naprej iz dneva v dan. Verjetno bi ostala dlje, če temu ne bi bilo tako, ampak kaj hočemo, tako je naneslo in za nekaj je že bilo prav, da je bilo tako. Kljub vsem vzponom in padcem in pomanjkanju podpore, sem Žana ščitila do zadnjega dne. Kljub vsem, kar se je zgodilo, sem vedno gledala tudi na to, kdo si dejansko zasluži priti čim dlje med vsemi in on si je to dejansko zaslužil. Nikoli pa nisem ravnala, kot v drugem klanu, tam so podpirali svoje in jih hvalili, pa čeprav marsikdo ni delal nič, kar je meni dejansko mimo. Povej tako, kot je: 'podpiram ga/jo ker mi je super oseba, skupaj smo prišli daleč,' ne pa govoriti nekih bedarij. Jaz sem že od začetka vedno povedala za vsakega tako, kot je res in to me je verjetno teplo. In tudi če ne bi bila z Žanom v klanu, bi povedala, da si on najbolj zasluži priti do konca - ker je to dejansko res, ne pa zaradi tega, ker je za nama neka zgodba. Kot sem že rekla, zelo čutim energijo ljudi in nekako sem vedela, da je Žan za kamerami drugačen, da marsikaj ne bo povedal in pokazal, bo pa potem zunaj deloval čisto drugače in občutek me ni varal.