»Nočem si domišljati, da sem posebej dobra ali zanimiva. Vse, kar počnem, delam s srcem. Težko rečem, da ne bi bila dobra tudi na kakšnem drugem področju. Za dobro opravljanje nečesa, pa naj bo to karkoli, potrebuješ ogromno ponovitev. Prakse in še socialnih veščin. Biti dober v nečem ni povezano le s tvojim značajem in delavnostjo, temveč tudi z empatijo. Od nekdaj so me zanimali ljudje, njihove zgodbe, kdo so, kako živijo. Saj veste, eni kosovirji so radovedni, drugi pa ne. Eni so zadovoljni na svojem vrtu, drugi pa si želijo dlje. Sama sem nepopravljivo radovedna. Rada segam dlje, nikoli mi ni dovolj. Življenje me navdušuje, vedno znova rada rečem ja stvarem in se lotevam novih,« pravi. Če ne bi bila voditeljica, bi se verjetno brez težav prijavila v šov. »Ljudje se želijo izpostaviti, kamera je za mnoge spovednica, soočenje s samim seboj ... Jaz pa televizijo jemljem s poklicnega stališča in imam visoke profesionalne cilje, zahtevna pa sem tudi kot je svojo ljubezen srečala tako, da je najprej spoznala sebe.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

To jesen vas bodo navdušili ti gležnjarji!

Izbrali smo nekaj modelov gležnjarjev, ki so to jesen nepogrešljivi in v njih boste z navdušenjem zakorakali v jesenske dni.

Začne se z ljubeznijo do sebe.

»Ko sem začela ljubiti sebe, sem spoznala tudi ljubezen. V mojem življenju je bilo veliko ljubezni, saj sem predana ljudem, ne samo moškim. Ko imam človeka rada, je to brezpogojno. Seveda pa se skozi leta te podobe menjajo. Vendar zaljubljenost nima nobene zveze s pravo ljubeznijo. To je bolezensko stanje, kjer gre za kemijo in šibkost ... Vendar se je potem z leti zgodilo, da to ni bilo vzajemno, in sem se morala od teh ljubezni posloviti,« je iskrena Tanja, ki poudari, da je treba biti zrel tudi za razhod in imeti pogum. Mnogi se ne razidejo, ker je to zanje logistično in tudi drugače prezahtevno. Vztrajajo v odnosih, ki to niso. Tanji se zdi razhod logična posledica tvoje rasti. Da greš in potem živiš naprej. Posledice se čutijo šele pozneje. »Ko si v trenutkih (od)ločitve, te vodi čisti adrenalin, daje ti moč, da greš in preživiš. Kasneje pa je treba vse to energijsko rešiti in uskladiti, če želiš imeti urejene odnose in ravnotežje v življenju,« pravi. Svojih osebnih zgodb sicer ne mara razlagati. Drži se pregovora – kadar si nesrečen, ne razlagaj svetu, ker je privoščljiv, kadar si srečen in na vrhu, pa tudi ne, ker je nevoščljiv. Zaveda pa se, da v vsaki zgodbi o ločitvi nista samo dva, temveč so tu še otroci, bližnji in daljni ... Ponosna je, da so se kljub težkim trenutkom stvari v njenem življenju rešile prijazno. A za to je bilo treba pošteno garati. »Zame je velik uspeh, če nimaš z nikomer težav s komunikacijo, ne glede na to, kako zahtevno je bilo to doseči,« pove voditeljica, ki ni nikoli nehala verjeti v ljubezen.

Mož Matija jo je navdušil s svojo karizmo. V nekem trenutku se je preprosto zavedela, da je to človek, ki jo je mogoče pripravljen sprejeti in podpreti. Obenem pa se zaveda, da ni nič gotovo, da smo ljudje dinamična bitja. V nekem trenutku smo kompatibilni drug z drugim, potem pa je tu še kopica drugih dejavnikov, ki jih je treba upoštevati, da skupnost deluje. »Ves čas pa se je treba truditi stvari držati skupaj, saj je življenje zelo zahtevno. Veliko je tudi vplivov zunanjega sveta, ki nas nehote brusijo. Toliko sem že videla in doživela, da ne bom rekla nič drugega kot to, da je ljubezen delo. Pridejo trenutki, ko kljub zunanjemu svetu, preizkušnjam, vzgoji, logistiki, staranju, čutiš lepilo in si rečeš, je še pravi. Naj bo še ob meni ta moj sopotnik. Rada ga imam, ljubim ga. Mojega Korena imam neskončno rada, vendar pa mora imeti tudi on mene. Z vso mojo norostjo in prtljago,« je realna Tanja, ki je z družino dolgo živela v Ljubljani. Zaradi posla in lažjega obvladovanja dinamičnega družinskega življenja pa so se pred enim letom preselili na podeželje. »Tako imam malo manj dela zaradi treningov sinov, otrokoma pa želim dati tudi malo bolj varno in mirno otroštvo. Še bo čas, da bosta šla v mesto, tako kot smo šli vsi. Selitev na vas mi ni predstavljala problema, saj imam tako kot skoraj vsi korenine na vasi. Otrokoma želim dati varnost, svobodo, manj omejitev, gozd, travnike, hribe ... Obenem pa smo le 50 minut proč od dogajanja – gledališča, Filharmonije, razstav, vsega, zaradi česar se mi zdi mesto lepo in zanimivo in v Ljubljano rada prihajam,« pravi 44-letnica, ki je ne boste pogosto videli pri miru. Je srčna in predana mama, otrokoma želi dati popotnico, ki jo bosta s ponosom nosila – biti samo in zgolj dober človek.

Celoten prispevek je bil objavljen v reviji Zarja Jana.