I brahim Nouhoum je sicer po izobrazbi gozdar, a je zaposlen na Slovenski filantropiji in si vseskozi prizadeva, da bi Slovencem čim bolj približal medkulturnost ter razbil mite o Afriki in tamkajšnjih prebivalcih. »Stereotipi, ki so zelo razširjeni med Slovenci, govorijo o tem, da je Afrika del sveta, kjer vlada lakota, da je nerazvita ... A to ne drži, tudi v Evropi, enako kot v Sloveniji, so revni ljudje, čeprav vsi Afričani mislijo, da se tu cedita med in mleko,« pravi in prizna, da je potreboval kar veliko poguma, da je kot študent odšel na drug konec sveta.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Slovenski nogometaš na skrivaj prvič postal očka

Nekdanji slovenski nogometaš in lepa manekenka sta prvič postala starša.

»A je bila želja po izobrazbi zelo velika, gnala pa me je tudi nekakšna radovednost. Je pa res, da so takrat podpirali študij afriške populacije in so za to podeljevali tudi štipendije. Sam sem imel na izbiro študij medicine, biokemije in gozdarstva in odločil sem se za gozdarstvo. Sicer priznam, da me je bilo strah priti v deželo, ki je bila zame nekaj povsem novega, strah me je bilo, kako me bodo tu sprejeli, ne nazadnje sem le temnopolt in nekateri so imeli in imajo še danes predsodke. Takrat je v Sloveniji študiralo veliko več Afričanov kot danes in bili smo zelo aktivni. V bloku številka 4 v študentskem naselju Rožna dolina smo imeli vsak petek srečanja in koncerte, s katerimi smo želeli Slovencem približati afriško kulturo.«

Ibrahim sicer ni načrtoval, da bo po končanem študiju ostal v Sloveniji, a je očitno tako želela usoda. »Po končanem študiju bi se sicer moral vrniti domov, a je takrat v Maliju vladala vojaška hunta in niso želeli, da se intelektualci vrnejo v domovino. Z ženo, ki je na študij iz Malija prišla nekaj let pozneje, sva si v Sloveniji ustvarila družino in rodila sta se nama dva otroka,« pripoveduje. Dvainštirideset let je že minilo, odkar je Ibrahim prišel v Slovenijo, ko se mu niti sanjalo ni, da bo ostal tukaj. »Leta res hitro tečejo, in ko me kdo vpraša, kaj sem, bi se težko opredelil. Po srcu sem še vedno Malijec, a zdaj že dve tretjini življenja živim tu v prelepi Sloveniji. Lahko rečem, da sem človek sveta. Moje srce še vedno bije za rodni Mali, saj imam tam sorodnike. Tam imam brate, s katerimi komuniciram po telefonu, nečak pa ima tudi internet, tako da stiki niso prav nič problematični. V Sloveniji, kjer po mojem okusu glasba ni ravno briljantna, pa so me že kmalu po prihodu navdušili Avseniki. Njihova glasba je res zakon.«

Ibrahim v svojem poklicu, se pravi gozdarstvu, ni delal prav veliko, razen prakse na Koroškem in sodelovanja v nekaj raziskavah, a mu vseeno ni žal, da se je odločil za ta študij. Je pa počel marsikaj drugega, med drugim je bil tudi turistični vodnik po Ljubljani, za katero pravi, da jo pozna kot lasten žep. Ibrahim se dobro znajde tudi v kuhinji. »Rad kuham, še zlasti naše tradicionalne jedi iz Malija, ki temeljijo na rižu, omake pa vsebujejo številne začimbe, ki dajo jedem specifičen okus.« Kuharske veščine mu pridejo še posebej prav, odkar se je ločil. »Dobro se znajdem, a kljub temu smo ljudje družabna bitja in dvojina je tisto, kar nas zares osrečuje, zato sem se odločil, da ljubezen poiščem v šovu Ljubezen po domače.« Pa jo bo tudi našel? To boste izvedeli, če boste šov spremljali.